Se tudi vam smilijo naši vrli oblastniki? Čemu vas to sprašujem? Ko je ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc obe koalicijski partnerici največje vladne stranke Cerarjevega SMC, pardon, predstavnike vodstev in poslanskih skupin obeh decembra lani seznanila, kako si predstavlja zdravstveno reformo (spremembo katerih zakonov namerava predlagati ter kaj vse naj bi spreminjali in kako), so v Erjavčevem Desusu in, roko na srce, tudi Židanovem SD priznavali, da so od nje vendarle pričakovali več. So se pa resda sočasno vsi v koaliciji tudi strinjali, da kaže prav gotovo (med drugim) čim prej sprožiti postopek spreminjanja zakona o zdravstveni dejavnosti, s čimer bi menda končno lahko odpravili dolgoletne zagate v zvezi s podeljevanjem koncesij v zdravstvu. Ker naj bi bil že skrajni čas, da se to uredi. Točno, ministričin predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti je bil v javni razpravi že več kot eno leto pred navedeno decembrsko seznanitvijo koalicijskih partneric.
Kakor koli, zdaj smo že aprila in kmalu bomo lahko rekli, da je od omenjene javne razprave minilo celo že poldrugo leto. A kako se je glasila eno od včerajšnjih novic? Da so se v koaliciji že spet usklajevali, kako urediti vprašanje koncesij v zdravstvu. Pa so se potem le uskladili? Strinjali so se, na primer, da so zdravstvene storitve pravzaprav negospodarske storitve splošnega pomena. Nekaj pomislekov je še vedno imel le nekdanji zdravstveni minister, poslanec Desusa Tomaž Gantar. Toda ministrica je nazadnje kljub temu zmagoslavno napovedala, da bo v prihodnjem tednu »zdaj pa čisto zares« javno predstavila končni predlog novele o zdravstveni dejavnosti in jo potem (skupaj s predlogom novele o pacientovih pravicah) poslala v vladno obravnavo.
Imate prav, pomembno je najbrž, da so davkoplačevalci zadovoljni s takšnim napovedovanjem takšnih reform.
Podobno kot so bili prebivalci judovskih Butal, poljskega mesteca Khelm, zadovoljni z rezultatom raziskave o tem, zakaj pes maha z repom takrat, ko je zadovoljen. Raziskava je pokazala, da niti ni tako pomembno, ali je pes zadovoljen. Pomembneje je, da je pes (v našem primeru vlada) močnejši od svojega repa (v našem primeru volivcev). Ker bi, če bi bil rep močnejši, zagotovo on mahal s psom, in ne obratno.
