LJUBLJANA – Nekateri se na moč čudijo, zakaj nova vladna koalicija na začetku tako težko pričakovanega iskanja domnevno najustreznejših odgovorov na prioritetna vprašanja, povezana s finančno-gospodarsko krizo, sprejema predvsem kadrovske odločitve in državne službe zagotavlja predvsem posameznicam in posameznikom, ki že dlje veljajo za nenadomestljive sopotnike slovenske tranzicijske levice. Če si boste pobliže ogledali, kdo je večina ljudi, ki jih na različne funkcije kot po tekočem traku imenuje vlada premierke mag. Alenke Bratušek, si boste morali priznati, da kadrovski cunami ni pravo ime za to, kar se dogaja.
Niti ne cunami, to so pričakovane in vnaprej predvidljive politične (strankarske) rošade. Ker? Ker se ne po predčasnih parlamentarnih volitvah 2011 ne po enoletnem mandatu druge Janševe vlade na slovenskem strankarskem prizorišču ni skoraj nič spremenilo.
Vrnitev v preteklost
»Spremenilo« se je le to, da se na položaje državnih sekretarjev, generalnih sekretarjev ter direktorjev direktoratov v veliki naglici vračajo skoraj samo tiste posameznice in posamezniki, ki so v istih ali podobnih foteljih že sedeli v triletnem mandatu Pahorjeve vlade. Vračajo se kljub temu da je bila velika večina slovenskih volivk in volivcev v drugi polovici leta 2011 prepričana, da nujno potrebujemo predčasne volitve, po njih pa veliko spremembo, ki naj bi jo ponazarjala tudi nova, boljša vlada od Pahorjeve. V bistvu pa nas je tako imenovano očiščevalno zaključno poročilo Komisije za preprečevanje korupcije vrnilo štiri leta v preteklost.
Pa poglejmo, kako (kam, s kom) nas je vrnilo. Vlada mag. Alenke Bratušek je za državno sekretarko na ministrstvu za finance predvčerajšnjim imenovala Matejo Vraničar, ki je to funkcijo zasedala že, točno, v mandatu Pahorjeve vlade. Za državno sekretarko ministrstva za pravosodje je imenovala Tino Brecelj, nekdanjo sekretarko nekdanjega predsednika okrožnega sodišča v Ljubljani in poznejšega pravosodnega ministra LDS Aleša Zalarja. Dejana Levaniča, ki je bil, kot se boste spomnili, v mandatu 2008–2011 poslanec takrat še Pahorjevega SD, je vlada imenovala za državnega sekretarja na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Eden od dveh državnih sekretarjev ministrstva za izobraževanje, znanost in šport bo po novem Aljuš Pertinač, ki velja za predstavnika najperspektivnejših političnih kadrov SD (že leta 2005 se je na kongresu SD potegoval za položaj predsednika stranke).
Omeniti je vsekakor treba, da je vlada za vršilca dolžnosti generalnega sekretarja na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo imenovala izkušenega Žarka Bogunoviča, Bogunoviča smo si lahko zapomnili še iz časov, ko je bil šef kabineta nekdanjega interpeliranega in potem tudi odstavljenega notranjega ministra LDS Mirka Bandlja.
Nova vlada že na prvi redni seji potrdila nekaj državnih sekretarjev
Nova vlada je poleg tega za vršilko dolžnosti generalne direktorice direktorata za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja imenovala Dragico Bac, ki je to funkcijo prvič zasedala že v mandatu Pahorjeve vlade (od decembra 2010).
Drži, nova vlada je že na svoji prvi redni seji potrdila nekaj državnih sekretarjev: mag. Tanjo Strniša, ki je že bila državna sekretarka ministra mag. Dejana Židana, uganili ste, v času Pahorjeve vlade, in mag. Andrejo Jerina (v času Pahorjeve vlade je bila državna sekretarka pri mag. Mitju Gaspariju) za državni sekretarki na ministrstvu za kmetijstvo in okolje, mag. Renato Zatler, ki je bila nazadnje (pod pravosodnim ministrom dr. Senkom Pličaničem) direktorica direktorata za upravne procese, pa za državno sekretarko na ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo pod vodstvom dr. Gregorja Viranta. Borisu Jesihu, ki je že v času Pahorjeve vlade pomagal ministru brez listnice akademiku dr. Boštjanu Žekšu, pa je znova zaupala vlogo državnega sekretarja v uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu itn. Številni volivci pa se še kar slepijo, da se bo nova vlada že zato, ker je nova in tako zelo drugačna od vseh prejšnjih, najprej lotila zares nujno potrebnih sprememb.
