Toča jim je stolkla polovico koruze

LITIJA, ZAGORJE – Medtem ko to poletje še nismo doživeli vročinskih udarov, ki bi pognali temperaturo na 35 °C, so v Litiji in Zagorju v petek zvečer doživljali sodni dan. »Treskalo je in lilo, vode na ulici je bilo do kolen,« nam je pripovedovala upokojena učiteljica Milena Dimic iz Graške ulice v Litiji, kjer je trgalo veje z obcestnih dreves. Ropotalo je kot ob koncu sveta, nam je povedala druga priletna občanka: »Uh, še zdaj se tresem, kako je bobnelo.«

Drevesa jemala elektriko

Na zahodu se je pripravljalo že pozno popoldne, ko se je združilo nekaj nevihtnih celic in gmota groma in strel se je po besedah meteorologa Jureta Cedilnika z agencije za okolje z veliko hitrostjo pomikala proti osrednji Sloveniji. Okoli 21. ure je dosegla Zasavje, kjer se je nad Zagorjem in Litijo v trenutku usulo z neba. Toča je klestila po širšem območju Šmartna pri Litiji in zajela polja koruze živinorejskega posestva Grmače v kraju Zavrstnik v lasti Kmetijsko-gozdarske zadruge Litija (KGZ).

Močan veter je na Bregu pri Litiji razkril streho stanovanjske hiše. Pri naselju Ščit sta drevesi padli na avtomobil.

Gasilci iz Zagorja, Izlak, Kotredeža, Mlinša, Čolnišča in Kolovrata so imeli v petek zvečer res veliko dela, saj je nevihta v pol ure podrla stotnijo dreves, meteorne vode z odplakami, vejevjem, travinjem in peskom pa so zamašile obcestne jaške, zato je voda drla po cestah. V Domu starejših na Izlakah so morali črpati vodo.

Na cesti Izlake–Šemnik so padla drevesa zajezila potok, zato so morali delavci Komunalnega podjetja Zagorje odstraniti jez, ki je nevarno zadrževal vodo, so sporočili z Uprave RS za zaščito in reševanje. A to še ni bilo vse, na Izlakah je drevo padlo na drog električne napeljave in v trenutku je bilo približno 350 odjemalcev brez električne energije.

Močan veter je povzročal škodo v smeri potovanja nevihte, ki se je zelo hitro premaknila proti Celju. V Trbovljah je med drugim odkrilo del strehe na stanovanjskem bloku. V Vinski Gori pri Velenju je močan veter polomil električni drog, 450 okoliških prebivalcev je ostalo brez elektrike. Škodo v občinah popisujejo, zagotovo pa bo velika.

Polomilo fižolovke

Kot nam je pojasnil Cedilnik, je šlo za hitro premikajočo se nevihto, za katero so značilni toča, močan veter in relativno malo dežja. Na območju Zasavja je v kritični uri padlo do 20 litrov dežja na kvadratni meter, v Litiji denimo 30, kar za nevihto ni veliko. »Tako padavine ob takšnih nevihtah običajno ne povzročajo velike škode, saj lahko voda odteče, problem sta toča in močan veter.« 
In prav to se je na območju Zasavja dogajalo. 
Predvsem so bile na udaru starejše stavbe s starimi ostrešji, kjer je pometalo opeke z ležišč, in pa zlasti velika ostrešja z lahko kritino, kjer je veter trgal cele kose strešne kritine.

Zlasti so se drugo jutro prijeli za glavo kmetje in vrtičkarji, ki jim je veter lomil prekle fižola, zelenjavo pa so toča ali težke dežne kaplje speštale v solato.

V Grbinski ulici pri Litiji smo srečali 80-letnega Janeza Ceglarja, ki je urejal svoj bogati vrt in postavljal prekle pokonci.

»Uh, bila je huda ura. Letos lepo raste, krompir je povprečen, a v petek zvečer je bilo hudo. Malokrat sem doživel kaj takega,« je zamišljeno pripovedoval Ceglar, ki je dal skozi že marsikaj. Med drugim mu je vojna vzela očeta, ko je bil star šest let in je mati ostala sama s šestimi otroki. »Potem smo bili izseljeni... Oh, dobro vem, kaj je življenje.« 
Pa vendarle nam je svojo zgodbo pripovedoval s presenetljivo mirnostjo. Povedal je, da sta imela včasih z ženo poln hlev živine. »Obdelovali smo dve kmetiji, eno ima zdaj sin v Zavrstniku,« je dejal. »Še imam živali, a bolj zase, in vrt.«

Stolklo koruzo

Na posestvu Grmače KGZ Litija v Zavrstniku, dva kilometra iz Šmartna pri Litiji, je bilo v soboto spokojno. Krave so iskale senco in poležavale pod visokimi brezami, delavca sta se lotevala opravkov. Kot smo izvedeli in je zapisano na spletni strani KGZ Litija, imajo na posestvu 350 krav, trenutno jih molzejo 170: oddajo več kot 4000 litrov mleka na dan oziroma 1,600.000 litrov na leto. Hkrati poteka vzreja goveje živine za pleme in pitanje govedi. Dopolnilna dejavnost je vzreja puranov.

Kot nam je žalostno priznala zaskrbljena in redkobesedna upravnica posestva Mija Sirk, jim je toča močno oklestila 55 hektarjev koruze. Škodo še ocenjujejo, a bojijo se, da se prizadeta koruza ne bo obrasla. Prav lahko se zgodi, da bodo ob polovico pridelka, ki je ključen za krmo živine.

Sicer na 200 hektarjih pridelajo vso krmo, žita in poljščine za živinorejo.

Odkupna cena mleka je že nekaj časa tako nizka, okoli 20 centov, da kmetijam tudi v kmetijsko bolj urejenih državah, kot je Slovenija, grozi propad. Nemška vlada je zato pred tedni kmetom namenila enkratno pomoč, da bi zaščitila med drugim tradicionalne družinske kmetije, za katere obstaja velika nevarnost, da bi pridelavo mleka opustile.

Na posestvu Grmače je veter z vsake strehe vsakega hleva odnesel nekaj kvadratnih metrov kritine. Streho na kozolcu je toča preluknjala.

Delavec Marko je spremljal nevihto, kako se je zvečer približevala: »Prihajala je z zahoda, močno se je stemnilo, nato pa treščilo in se usulo.«

A bolj kot tega se po besedah Sirkove bojijo škode na poljih, ki bo posestvo potisnila v nezavidljiv položaj. Nič ne kaže, da bi naša država takim posestvom, v KGZ Litija imajo kar 110 kmetov, ki skupaj z Grmačami proizvedejo sedem milijonov litrov mleka in pridelajo pomembno količino hrane, kakor koli nameravala pomagati.

Kmetijsko-gozdarska zadruga Litija ima trenutno 407 članov, 95 zaposlenih, od tega 14 na posestvu Grmače.