ZAGREB – Dosmrtni predsednik nekdanje Jugoslavije Josip Broz Tito je umrl na današnji dan pred 35 leti v kliničnem centru v Ljubljani (preberite tudi članek Zadnji Titovi dnevi v Ljubljani). Razprave o vlogi vodje jugoslovanskih partizanov med drugo svetovno vojno in dolgoletnem voditelju jugoslovanskih komunistov niso potihnile, četudi so dozorele generacije, ki so bile rojene po njegovi smrti.
Združenje protifašističnih borcev Krapinsko-zagorske županije se bo danes zbralo ob Titovi rojstni hiši v Kumrovcu, vasi na meji med Hrvaško in Slovenijo. Žalno slovesnost bodo začeli s prižigom siren natanko ob 15.05, uri, ko je pred 35 leti v ljubljanskem kliničnem centru umrl nekdanji predsednik. Imel je 88 let.
Sledili bodo hrvaška himna, polaganje vencev in nagovori povabljencev. Napovedan je prihod številnih predstavnikov in delegacij podružnic društev protifašističnih borcev iz Hrvaške.
To bo ena redkih prireditev ob obletnici smrti »največjega sina narodov in narodnosti Jugoslavije« na Hrvaškem, ker Tito že dolgo ni več popoln in nesporen heroj, kot sta sliko o njem gradila komunistična propaganda in zgodovinopisje. Kult osebnosti so nadomestile nacionalistične razlage.
Ideološki boji med levico in desnico
Tudi v sosednji državi 35 let po Titovi smrti njegovo politično delovanje ni dovolj znanstveno relevantno raziskano niti ni do konca preučena njegova kompleksna politična, zgodovinska in družbeno-kulturna dediščina. Titovo ime izkoriščajo tako njegovi pristaši kot nasprotniki. Njegovo vlogo v zgodovini predstavljajo pavšalno kot črno ali belo ter jo uporabljajo za ideološke boje med levico in desnico. Spomin na njegovo ime danes deli tiste, ki jih je nekoč združeval.
Njegovi privrženci še naprej izpostavljajo Titove dosežke, kot so zmagoslaven protifašistični boj, vključno z vrnitvijo Istre, Dalmacije in otokov matični državi, upor proti nekdanjemu sovjetskemu voditelju Stalinu ter ustanovitev Gibanja neuvrščenih.
Pri tem v ospredje postavljajo sistem samoupravljanja, bratstvo in enotnost narodov bivše skupne države, tedanji občutek varnosti, brezplačno šolstvo in zdravstvo ter možnost prostega potovanja po svetu, o čemer so v državah za železno zaveso lahko samo sanjali.
Nasprotniki so prepričani, da je bil Tito komunistični diktator in zločinec, ki je odgovoren za množične povojne poboje, politično motivirane umore (tudi svojih najbližjih sodelavcev) kot tudi zapiranja in trpinčenja političnih nasprotnikov. Slednji Brozu očitajo tudi življenje na visoki nogi, dušenje reformnih sil in precejšnjo zadolžitev države.
Na Hrvaškem mu še posebej zamerijo, da ni bil dovolj »velik Hrvat« ter da je nasprotoval hrvaški državnosti. Za HDZ in desne stranke je Tito simbol Jugoslavije in komunizma, zato so njegovo ime izbrisali z mnogih trgov in ulic na Hrvaškem. HDZ je napovedala, da bodo Tita pregnali iz javnega življenja Hrvaške. Nasprotujejo tudi Trgu maršala Tita v Zagrebu.
Hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović je mesec dni po vstopu na Pantovčak umaknila Titov doprsni kip, ki ga je v predsedniškem uradu postavil prvi hrvaški predsednik Franjo Tuđman. Več kot sto umetniških del in drugih predmetov iz časov nekdanjega jugoslovanskega predsednika je izročila muzeju v Kumrovcu.
Dan mladosti
Josip Broz se je rodil v Kumrovcu Hrvatu Franju Brozu in Slovenki Mariji Javoršek maja 1892. Obstaja več datumov njegovega rojstva, na koncu pa je uradno obveljal 25. maj. Tako je bilo zapisano v času, ko je služil avstro-ogrsko vojsko.
Po drugi svetovni vojni se je ta datum v maniri kulta osebnosti slavil kot dan mladosti. Z njim je bila povezana štafeta mladosti, med katero so več kot štiri desetletja po vsej državi mladinci prenašali štafetno palico in jo izročili državnemu vodji na sklepni slovesnosti v Beogradu.
Na pogrebu 209 voditeljev in kronanih glav iz 107 držav z vsega sveta
Današnje obletnice smrti se bodo danes spomnili tudi redki preživeli Titovi soborci in privrženci z vseh koncev nekdanje skupne države, ki tradicionalno obiskujejo njegov grob v prestolnici tedanje SFRJ v Beogradu.
Josip Broz počiva v Hiši cvetja na Dedinju v grobu brez komunističnih obeležij. Grob je doslej obiskalo več kot 20 milijonov domačinov in tujcev.
Vodjo jugoslovanske države in partije so sicer pokopali 8. maja 1980 med sedemdnevnim državnim žalovanjem. Po uradnih podatkih je bilo na pogrebu 209 voditeljev in kronanih glav iz 107 držav z vsega sveta.