Približno 1300 vrst metuljev živi na razmeroma ozkem kraškem območju med Podgorjem, Črnotiči, Prešnico in Tubljami pri Kozini ob vznožju Slavnika, prvega tisočaka (1028 metrov), ki je od morske gladine Koprskega zaliva oddaljen slabih 20 kilometrov zračne linije. Pisanost in raznovrstnost sveta metuljev sem že vrsto let privabljata avstrijskega entomologa, raziskovalca žuželk, Heinza Habelerja, ki s svojo ekipo, v kateri je tudi gradiščanski Hrvat Leo Kuzmits, po poklicu vzgojitelj, večkrat na leto za nekaj dni pride v Slovenijo. Njegova baza je gostilna Čendakovih Pod Slavnikom, kjer je album s fotografijami najlepših in najredkejših primerkov metuljev s tega območja. Na voljo je številnim pohodnikom, ki v gostilni najdejo zatočišče ob vzponu na prvi primorski tisočak ali sestopu z njega.
»Naša terenska raziskovanja, ki jih plačujemo iz lastnega žepa, so usmerjena v proučevanje razvoja metuljev od ličink, gosenic do preobrazbe v čudovite krilate žuželke. Kraški svet v podnožju Slavnika in tudi njegov gorski del je enkratno območje, eno najbolj pestrih po številu odkritih vrst metuljev v Evropi. K temu zagotovo pripomore več dejavnikov: Slavnik in njegovo vznožje že spadata v celinsko območje, hkrati pa je pod velikim vplivom morja – ima dovolj vlage, kar bistveno vpliva na življenje in razvoj metuljev,« razlaga Habeler, ki življenje metuljev spremlja na vseh celinah.
Nova spoznanja ponoči
Avstrijec je razvil tudi tehniko spremljanja nočnih metuljev, ki letajo od mraka do jutra. Izdelal je poseben dežnik, obdan z belo tkanino, ki ima v notranjosti infrardeči žarnici, ki s svojo svetlobo privabljata nočne metulje. Ti se ustavljajo in zadržujejo na zunanji strani belega platna, svetloba žarnic pa je idealna za posnetke s fotoaparatom ali kamero. Prav nočno opazovanje in snemanje prinašata vedno nova spoznanja o življenju nočnih metuljev, ki jih je praviloma več kot tistih, ki letajo čez dan.
Nekaj manj kot 60.000 metuljev
V raziskovanjih na območju Podgorskega krasa je Habeler z ekipo registriral in zapisal značilnosti nekaj manj kot 60.000 metuljev, naletel je celo na vrsto, ki ni bila videna že več kot 100 let. V zadnjem obdobju ga pri raziskovanju spremlja tudi snemalna ekipa Wikipedie oziroma njenega sestrskega podjetja Wikimedie. Avstrijec pravi, da je svoja dognanja objavil že v 150 strokovnih svetovnih revijah, vse to pa počenja iz spoštovanja do narave. Zaraščenost kraškega območja pod Slavnikom je kleni Avstrijec označil za pravo katastrofo; če ne drugega, pravi, bi morali redno kositi travo, ki je kakovostna, s senom pa bi lahko prehranjevali čredo konjev v lipiški kobilarni. Na primer.
O albumu, ki je v gostilni Pod Slavnikom v Podgorju, pravi, da je večina fotografij v njem nastala, ne da bi se kdo dotaknil metuljev, in sicer po veliko prehojenih kilometrih ter s pomočjo sreče. Za nadaljnje proučevanje v epruvete spravljajo le ličinke in gosenice, iz katerih nato po treh do šestih mesecih vzletijo metulji.
