Znanec je pred časom na moja jadikovanja, da nikakor ne morem dobiti vrtca za hčer, gladko zamahnil z roko in mi povedal, da sem navaden norec, ker igram po pravilih. Očitno sem zagrešil vrsto življenjskih napak, ki so me spravile v to zagato. Na primer, ne bi se smel poročiti. On ima s partnerico dogovorjeno, da je prijavljena kot mati samohranilka, čeprav živijo skupaj v lastniškem stanovanju. Njen stalni naslov je nekje daleč stran, kar je bojda zelo prikladno za jadikovanje pred državnimi uradi. Sicer je za tovrstni aranžma treba pred sodiščem izvesti nekaj papirologije, malce lagati, a na koncu bo družinski proračun več kot hvaležen. Celotna družba za omizjem se je strinjala, da se je znanec odlično znašel. Čestitali so mu, ker je tako uspešno prevaral državo. »Če mi nič ne dajo, si bom pač vzel, če se da,« je bila njegova utemeljitev.
Nato se je debata razživela, eni so se postavljali z goljufijami zavarovalnic in davčnimi utajami, drugi z zlorabami receptov za zdravila, neplačili prekrškov in s podobnimi manevri. Nobene slabe vesti, nobenega sramu, prej nasprotno. Začeli so drug drugemu reševati aktualne zagate, si menjavati telefonske številke pokvarjenih avtomehanikov, zobozdravnikov, tetic za šalterji, prodajalcev tehnične opreme, ki je padla s tovornjaka. Pa to ni bila družba marginalcev, ki živijo na robu revščine, to so bili dobro situirani zaposleni mladi starši moje generacije, ki hodijo pozimi na smučanje v Francijo, poleti pa poprdevajo na jahticah in se zgražajo nad neprijaznimi Hrvati. Kadar postanejo finance tesne, jim pomagajo starši.
A kljub temu so ves čas nezadovoljni, še posebno ko nanese beseda na skorumpirance iz visoke politike in gospodarstva. Tovrstna slepota in dvoličnost sta globoko zasidrani v naši družbeni zavesti, zato ne verjamem, da so vsa ta poročila korupcijske komisije koga posebej presenetila. Vsi dobro vemo tudi tisto, česar ne smejo povedati. Mreža protikorupcijske komisije je široko pletena in močna, primerna za lov na velike ribe. A pravi problemi so na tisoče malih rib, lažne samohranilke in njihovi kocinasti potni stroški, to so podporniki obstoječega ekosistema države, ki nas je potisnil v nezavidljivo situacijo. Ne nazadnje je ekologija človeka odraz okolja in genetike, njena sopomenka pa je lokalna ekonomija.
