OZDRAVLJENA

Tina, rešena tumorja, spet prodaja Novice

Objavljeno 17. maj 2016 18.48 | Posodobljeno 17. maj 2016 19.45 | Piše: Mojca Marot

Ker pozna svoje telo, je po tretjem odmerku antibiotikov vedela, da je nekaj narobe.

Tina Krstič v svoji trafiki sredi Laškega vsak dan prodaja tudi naše Slovenske novice. Foto: Mojca Marot

LAŠKO – Tina Krstič ima v najemu edino trafiko sredi Laškega. Poimenovala jo je Bar Zgodba, v njej pa, poleg tega, da prodaja časopise in revije, z nasmeškom na obrazu kuha kavice. Zaposleni ima še dve sodelavki, ki sta, kot pravi, zlata vredni in ki jima je za vso pomoč in podporo, ki sta ji jo izkazali, ko se je lani spopadla z zahrbtno boleznijo, neizmerno hvaležna. »Vse se je začelo spomladi lani, ko sem dobila angino, ki se niti po tem, ko sem pojedla že tretjo dozo antibiotikov, ni pozdravila, spremljale so jo še hude migrene in glavoboli. Ker vsaj deset let nisem bila bolna, sem vedela, da je nekaj narobe,« začne pripoved o svojih težavah Tina, ki je zato prosila za napotnico za magnetno resonanco. A kaj ko je bila čakalna doba pri nas nerazumljivo dolga, zato se je odpravila v hrvaški Zabok in 170 evrov plačala sama. »Izvide sem dobila v petih dneh, takoj po prejemu pa so me napotili na ljubljanski onkološki inštitut, kjer so jih pregledali in ocenili, da je tumor relativno majhen, čeprav je bil velik štiri do pet centimetrov. Rečeno je bilo, da je benigni tumor, a se je ta diagnoza izkazala za napačno, saj so naposled ugotovili, da gre za tumor na sinusih, in to pozitiven. Predlagali so mi operacijo, pri kateri bi mi odprli glavo, a se s tem nisem strinjala in sem želela pridobiti še drugo mnenje. Naposled sem odkrila, da tovrstne operativne posege opravljajo tudi v Avstriji in na Hrvaškem. Zaradi bližine in tudi referenc sem se naposled odločila, da obiščem zasebno zagrebško polikliniko,« pripoveduje Tina, ki so ji med kalvarijo ves čas stali ob strani družina, sodelavci in številni prijatelji, ki so ji za operacijo pomagali zbrati tudi del denarja. »Že prvi obisk v Zagrebu je bil zame prijetna izkušnja, saj si res vzamejo čas. Ob prvem obisku so pregledali vso dokumentacijo, nato je sledil nevrološki in otorinolaringološki pregled, ko so zbrali vse, se je sestal konzilij. Zatem so me poklicali in mi razložili, da bi mi tumor odstranili skozi nos,« opisuje Tina, ki se je v Zagreb odpravila 3. oktobra lani. Operacija, ki je manj invazivna, je potekala brez težav. »Izvedli so jo vrhunsko, niso mi poškodovali nobenih celic ali živcev,« razloži Tina, ki se je ji je počutje takoj po posegu bistveno izboljšalo.

Prisluhnila je svojemu telesu

Da pa je lahko odpotovala na operacijo v Zagrebu, ki stane 12.000 evrov, je vendarle potrebovala denarno pomoč. Kot nam pove, ji bo naša zdravstvena zavarovalnica povrnila dve tretjini tega zneska, a založiti ga je morala v celoti, 4000 evrov pa v vsakem primeru primakniti sama. Zahtevek bo na zavarovalnico naslovila šele po zaključenem zdravljenju. Na kontrole, čeprav nima več migren in glavobolov, namreč še vedno hodi, kemoterapije pa je na srečo končala. »Nekaj časa sem morala jemati protibolečinske tablete in tudi antibiotike, ker se mi je sesul imunski sistem, še vedno pa mi kontrolirajo kri,« razloži optimistična Tina, ki pa jo je zaznamovala še ena manj prijetna izkušnja. »Res sem potrebovala denar, a se nisem hotela medijsko izpostavljati, saj se zavedam, da je podobnih primerov veliko in nisem edina. Sploh pa se nisem želela okoristiti, kot so mi očitali nekateri,« pove nekoliko razočarano. Tini so namreč njeni najbližji in prijatelji predlagali, da bi potrebne štiri tisočake zbrala z dobrodelnim koncertom in donacijami. Odzvali so se tudi v upravi 3DVA, na koncertu pa sta nastopila glasbena skupina Dugo dugme in ansambel Razigrani muzikanti. »Moje stranke, zaposleni, motoristi MC Gremium iz Celja, društvo Šmocl in Stik iz Laškega ter številni drugi so me res presenetili in hvaležna sem jim za vsak evro. Z njihovo pomočjo in donacijami sem zbrala vsaj 2000 evrov. Če bi zbrala več, kot sem potrebovala, sem bila pripravljena višek denarja podariti za akcijo Jakobove sanje, v kateri je sodelovala vsa Slovenija. A se je na žalost zbralo manj,« razloži Tina, ki so jo prizadeli poznejši komentarji na družabnih omrežjih, češ, kaj se gre. »Človek je že tako prizadet in razočaran, ko se ti zgodi nekaj nepredvidljivega, česar si ne želiš in še manj pričakuješ, potem pa se najdejo še ljudje, ki tega očitno ne razumejo,« pravi Tina, ki vsem, ki začutijo, da imajo kakšne zdravstvene težave, svetuje, naj ne odlašajo, predvsem pa naj poskušajo pridobiti drugo mnenje. Do tega imamo vsi pravico. Njo je rešilo to, da svoje telo res dobro pozna, a problem pri nas ni, da ne bi imeli sposobnih specialistov. »Imamo jih,« pravi naša sogovornica, »a je odraslim zelo težko priti do njih, ker so čakalne dobe predolge.« Problem je tudi, da pogosto ne verjamejo, kar jim ljudje povedo, ko pridejo na pregled.

Tini zato ni žal, da je šla čez mejo, saj je danes povsem drug človek, predvsem pa je pomembno, da je spet lahko na svojem delovnem mestu. »Delo me drži pokonci. V Laškem se počutim fantastično, stranke so čudovite,« se pohvali Tina, ki je zasebnica osem let. Najprej je imela trafiko v najemu v Šmarju, zdaj pa se je ustalila v Laškem, kamor se je preselila z vso družino. Zaupa nam, da časopise, sploh Slovenske novice, ljudje še vedno berejo najraje, zelo priljubljena je tudi revija Suzy. »A bi morala že zjutraj, preden ob pol šestih odpremo trafiko, vse prebrati, da bi ljudem znala povedati, kaj vse piše notri, in bi tako še lažje prodala kakšen izvod več. A Slovenske novice so, večinoma, vedno kmalu razprodane,« nam še zaupa Tina, ki pri svojem delu zares uživa.

Deli s prijatelji