Tim Gajser pelje elito nazaj v Orehovo vas

ŠTATENBERG – »Koliko ljudi je?« je spraševal Bogomir Gajser ob pogledu na nepregledno množico, ki je v četrtek popoldne prišla pozdravit najmlajšega svetovnega prvaka v elitnem razredu motokrosa Tima Gajserja. Mladenič, ki je pred dobrim tednom dopolnil 20 let, je žarel od sreče. Doma le nekaj kilometrov proč v majhnem zaselku Pečke je vajen skromnosti. 
V okolici gradu Štatenberg se je zbralo mlado in staro, nekateri so se pripeljali celo z avtobusi. Eden njegovih največjih navijačev Martin Skela nam je dejal: »V domači Lancovi vasi smo vse dirke gledali v gostilni. Niti ene nismo izpustili. A nismo ga podpirali le pred malimi zasloni, odšli smo tudi na dirko v Nemčijo, Italijo in na Češko.«

Okolica gradu, zgrajenega na začetku 18. stoletja, je predvčerajšnjim dišala po bencinskih hlapih. Eni so nažigali svoje motorne žage in imitirali, kako se njihov idol Tim Gajser požene s startnega mesta. Drugi so želeli svojemu vzorniku stisniti roko. A za vse ni bilo dovolj časa. Tim Gajser bi lahko še danes stal pred gradom, če bi se želel z vsakim rokovati in izmenjati nekaj neprecenljivih besed. Varnostniki so imeli kar veliko težav, da so zadržali ljudi. »Najraje bi ga vsi objeli. Slovenija je tako majhna na zemljevidu, ena sama majhna pikica v primerjavi z drugimi. A smo dokazali, da zmoremo tudi največje stvari,« nam je dejal Andrej Horvat. Oblečen v rumeno-rdeče barve, na hrbtu pa je ponosno nosil prepoznavno Gajserjevo številko 243.

Ostali brez besed

»Ponovno nimam besed. Ta uspeh, biti dvakrat prvak, sem napovedal že pred leti. Vedel sem, da bo svetovni prvak, tudi z božjo pomočjo. Največje plačilo za ta rezultat pa je to, kar tukaj vidim. Slovenija, ne morem verjeti, ko vidim toliko ljudi. Kapo dol. Pa verjemite, še vas bomo razveseljevali, še vas bomo delali ponosne in pomagali ljudem, ki potrebujejo pomoč,« je v mikrofon zakričal Bogomir Gajser in poskrbel za navdušenje med zbrano množico.

Tima Gajserja je prišel pozdravit tudi nekdanji svetovni boksarski prvak Dejan Zavec: »Tim in njegov oče sta dokaz, da največkrat za idealen rezultat niso potrebne idealne razmere. Slovenija, dajmo jima vedeti, da smo z njima tudi takrat, ko sta daleč stran od doma.« Boksarski šampion je nato ponudil sodelovanje: »Vrata do moje telovadnice so mu vedno odprta, dan in noč. Tudi takrat, ko drugim niso, ker šampionom se je preprosto treba prilagajati.«

A ni bil le Dejan Zavec tisti, ki se je želel pokloniti šampionu, bilo je tudi nekaj takšnih, ki niso želeli stopati v ospredje, a so veliko prispevali k uspehu Tima Gajserja in njegove družine. Na sprejem je prišla tudi družina Božič iz Hrvaške. Pred šestimi leti je Tima Gajserja vzela pod svoje okrilje, da je lahko postal evropski prvak. »Ponosni smo,« so bili kratki in jedrnati. Kako tudi ne, ko pa vedo, da je slovenski mladič pod hrvaško zastavo osvojil evropsko krono: »Tega ne bo še dolgo nihče ponovil v naši državi, kaj šele, da bi postal svetovni prvak v elitnem razredu.«

Rajanje v okolici Štatenberga se je zavleklo dolgo v noč. Sicer so opolnoči zvočniki onemeli, a se je med preostalimi navijači razvnela debata o tem, da bi Tim Gajser lahko dirkal tudi na slovenskih tleh. »Mednarodna motokrosistična zveza FIM nam je prižgala zeleno leč za organizacijo dirke razreda MXGP v Orehovi vasi. Izpolniti bo treba še kar veliko pogojev, a projekt je stekel z vsemi silami. Če se bo vse poklopilo, bo najhitreje leta 2018 dirka za svetovno prvenstvo v elitnem razredu na dirkališču v Orehovi vasi,« nam je ob robu slavja zaupal Anton Breznik, predsednik slovenske avto-moto zveze. A vseeno vrgel rokavico Ljubljani: »To ni društveni projekt, tudi občinski ne, ampak vsedržavni.«