BREZNO – »Tak otrok ti da neko energijo, ki je od zdravega otroka ne dobiš. Gre za tiste malenkosti, ki dosti bolj štejejo.« Tako o 14-letnem sinu Tilnu Kozjaku, ki že od rojstva boleha za težko obliko cerebralne paralize, pravi njegova mama Klavdija Vobovnik. Tilen bi bil, če ga bolezen ne bi prikovala na invalidski voziček, zagotovo čisto normalen fant, ki bi se lahko na travniku pred blokom, kjer živi Klavdija z družino, z bratoma veselo igral in se sprehajal tam, kjer bi si tisti trenutek najbolj želel. A usoda je na žalost hotela drugače.
Tilnu lahko pomagate z nakazilom na transakcijski račun SI56 0310 0123 4567 891, BIC banke SKBASI2X, sklic 00 937063-4. Imetnik računa je Rdeči križ, Mirje 19, 1000 Ljubljana. |
Vobovnikova se še zdaj zelo dobro spominja, kako je morala v 30. tednu nosečnosti predčasno v porodnišnico in kako so ji morali narediti carski rez, saj je tako pri njej kot pri še nerojenem otroku obstajala nevarnost, da bosta umrla. Nič lažje ji ni bilo potem, ko je sin prijokal na svet, saj so ga morali že drugi dan po rojstvu iz Slovenj Gradca odpeljati na zdravljenje v Ljubljano. Tam sta z mamo nato preživela še štiri mesece. Pri njegovih osmih mesecih, pripoveduje Klavdija, so se mu začeli pojavljati epileptični napadi, in kaj kmalu so ugotovili, da ima poškodovane male možgane ter da bo vse življenje popolnoma odvisen od pomoči drugih. »Takrat je bilo zelo težko. Voziti smo ga morali na terapije v Maribor in k logopedinji,« se spominja. Do njegovega prvega rojstnega dne ji zdravniki seveda še niso mogli natančno povedati, da trpi za cerebralno paralizo, zato se je maksimalno trudila, da bi se Tilnu vsaj malo izboljšalo stanje. »Imaš upanje, da bo boljše, in ga voziš na vse terapije,« pravi in doda, da sta tudi pozneje obiskovala vse mogoče bioenergetike, saj želiš za svojega otroka narediti največ. »Ko se znajdeš v takšnem primeru, vse verjameš, samo da bi pomagalo,« opisuje takratne občutke in nadaljuje, da ne more natančno opisati, kako ji je bilo takrat težko: »Po eni strani se tega navadiš, ampak povsem se tako ali tako ne moreš nikoli.«
Hrane ne
more požirati
Tilna je bolezen toliko prizadela, da niti hrane ne more požirati, zaradi česar ga morajo hraniti s pomočjo gastrostoma. V poštev seveda pride le posebej prilagojena hrana, ki se je lahko dobi le v lekarni. Tilna, ki je, kot pravi njegova mama, obseden s smučarskimi skoki, bi zagotovo najbolj osrečil obisk skakalca Petra Prevca. »Ko smo letos gledali skoke in ko je Prevc skočil, je kar skakal po vozičku. Samo skoke mu daš za gledat, pa sploh ne veš, da ga imaš,« v šali dodaja Klavdija in še, da je zelo rad gledal tudi smučanje, predvsem takrat, ko je nastopala Tina Maze, katerega drugega športa pa ne.
Čeprav 14-letnik ne more govoriti, pa se zelo dobro zaveda vsega, kar se dogaja okoli njega. »Vse razume, kar mu rečeš, samo povedati ti ne more. Ti pa pokaže z mimiko. Na to sem že navajena in približno vem, kaj hoče. Razume vse, včasih pravim, da še preveč,« razloži mama. V šolo, kamor ga vsak dan odpeljejo s kombijem, gre zelo rad. »Ne joka, ko gre. Po tem veš, da gre rad. Že pet let je, odkar je nehal hoditi v vrtec v Maribor, a se še danes, ko se peljemo v tisto smer, začne jokati in postane živčen,« razloži sogovornica. Tilen ima še dva brata, 12-letnega Klemna in 8-letnega Žana, ki sta se med našim obiskom ravno vrnila iz šole.
Na brata sta zelo navezana in do njega zelo zaščitniška. »Prepirata se, včasih še preveč, kdo mu bo bral knjigico,« ponazori mama in nadaljuje: »Zelo veliko mi pomagata pri tem, da ga zamotita. Jaz se lahko v miru posvetim kuhanju, onadva pa mu bereta knjige. Že od nekdaj je namreč navajen, da sem ves čas z njim in da je v središču pozornosti.«
Zbira denar za avto in klančino
Petčlanska družina, ki živi v bloku sredi Brezna, na sredini poti med Dravogradom in Mariborom, se je v zadnjih letih znašla v finančni stiski, saj je bil oče Gvido Kozjak nekaj časa brezposeln, zdaj je na srečo za kratek čas dobil zaposlitev, mama Klavdija pa zaradi 24-urne skrbi za sina od države prejema finančno pomoč. Samo za bivanjske stroške (od elektrike do najemnine za občinsko stanovanje) morajo vsak mesec odšteti 800 evrov, tako da jim za sprotne, med katerimi je treba omeniti posebno hrano za Tilna, plenice in druge pripomočke, ostane okoli 300 evrov. Dokler jim je še delal avtomobil, se, kot pravi Klavdija, niso pritoževali, saj skupaj s partnerjem drugih nista hotela obremenjevati s svojimi težavami, ko pa se jima je po 13 letih ustavil, so se znašli v zagati.
Avto nujno potrebujejo, saj morajo Tilna večkrat peljati na terapije in k zdravniku, pri tem pa morajo gledati še na to, da je prilagojen za invalidski voziček. Prav zato se je odločila, da svojo zgodbo deli z javnostjo. Upa, da ji bo kdo priskočil na pomoč pri zbiranju denarja za avtomobil in seveda tudi klančino, ki stane slabih 5000 evrov in po kateri bi lahko sina pripeljala vanj. Seveda ga lahko voziš tudi v navadnem avtu, a se lahko voziček zaradi nenehnega zlaganja hitro uniči. Pri vsem skupaj je treba razmišljati tudi o tem, da se lahko poleg Tilna peljejo tudi preostali člani družine. Skupaj z možem bi, pove sogovornica, takoj vzela kredit, ampak jima ga zaradi prenizkih dohodkov nihče ne bo dal. Z avtom bi lahko Tilna peljala na izlete in mu tako polepšala dan, saj obožuje vožnjo. »Tako rekoč je rasel v avtu. Zelo rad se vozi,« pravi Klavdija in še pojasni, da ji tudi on da tisto potrebno energijo, s katero lahko prebrodi težke trenutke v življenju.
Klavdiji Vobovnik lahko pomagate tako, da nakažete denar na tekoči račun SI56 0310 0123 4567 891, (BIC banke: SKBASI2X), pri čemer je sklic: 00 937063 - 4. Imetnik računa je Rdeči križ Slovenije, Mirje 19, 1000 Ljubljana. |