DEŽELA PRAVLJIC

Tik nad Blejskim jezerom, kjer so pravljična bitja doma

Objavljeno: 06.07.2014 12:26Posodobljeno: 06.07.2014 12:27

Kje živi Divja baba? V kateri gori je skrit zaklad, ki ga odpira rogovje Zlatoroga?

  • Košček lesa pod spretnimi prsti obiskovalcev hitro dobi obraz in rdečo kapico
  • V tej deželi lahko otroci zapravijo pet lesenih novcev
  • Na vrtiljaku, ki ga suka Divji lovec
  • Divja baba, ki sicer živi na Babjem zobu, se od tega meseca mudi tudi na blejski Straži
  • Pozor, fantje in možje – vila vas uroči, če se vaš pogled zazre v njene oči!
  • Hmmm, le kaj bi si privoščili danes?

Bitja, znana predvsem iz gorenjskega ljudskega izročila, so se to poletje nagnetla na manjše, a lično urejeno območje, nedaleč od spodnje postaje sedežnice. Pravzaprav stoji pravljična dežela na kratkomalo čarobnem kraju, kajti od tod se odpira sapo jemajoč pogled na Blejsko jezero, otoček in grad. A obiskovalca ne preseneti samo kulisa, ki je ni najti nikjer drugje na svetu, temveč tudi prepričljivost vseh čarobnih bitij, ki domujejo v blejski pravljični deželi. Ti se ne zmedejo niti ob najbolj zvedavih otroških vprašanjih, tudi o tem, kaj si za kosilo pripravi Divji lovec in zakaj se Povodni mož ta dan mudi na kopnem namesto v vodi. In čeprav pravljično območje ni ravno veliko, se zna brez težav zgoditi, da tu kot bi mignil mineta dve uri.

Že škratja blagajničarka, ki obiskovalcem nameri lesene novce, s katerimi si v pravljični deželi lahko privoščijo magični napitek, vedeževanje ali vožnjo s prav posebnim vrtiljakom, malim obiskovalcem zavzeto pojasni, koga vse utegnejo kaj kmalu spoznati. Divjo babo ter njene čarobne napoje in čud(ež)ne mavže. Velikansko Ajdovsko deklico, ki zna pogledati v prihodnost. Skrivnostne, v belo oblečene jezerske vile ali žalik žene, ki povedo legendo o nastanku Blejskega jezera. Povodnega moža, ki sicer razume le povodščino, a zna tudi v slovenščini povsem prepričljivo pripovedovati legende o podvodnem življenju. In Divjega lovca, ki ni zgolj poznavalec okoliškega hribovja in gozdnih živali, temveč je hkrati tudi mojster v pripovedovanju pravljic.

»Lani smo, po nekaj sezonah zatišja, začeli oživljati smučišče na Straži. Hkrati smo se odločili, da poskrbimo tako za zimski kot tudi za poletni program. Minulo zimo smo prvič uredili otroški snežni park, poleti pa smo pripravili še dve novosti – prenovljeno stezo za trimčkanje, ki zajema osem naprav za telesno vadbo, in Deželo ljudskih pravljic, namenjeno najmlajšim,« pojasni Uroš Ambrožič, programski vodja Infrastrukture Bled, kjer imajo poleg Straže pod svojim okriljem še grajsko kopališče in blejsko športno dvorano.

»Želeli smo obuditi ljudsko izročilo z Bleda in okolice, zato smo z idejno vodjo Lucijo Fužir pripravili pravljično deželo. Dva meseca smo urejali območje in snovali čim bolj prepričljivo sliko pravljičnih likov,« še pojasni sogovornik in poudari, da so v pravljični deželi poskrbeli tudi za tuje goste, saj so brošuro, ki obiskovalca vodi med ljudskimi pravljicami, že natisnili v petih jezikih.

Še to: Dežela ljudskih pravljic bo prvo julijsko soboto in nedeljo odprta med 10. in 16. uro. Pozneje, torej med glavno poletno sezono, bodo magična bitja obiskovalce pričakovala vsak dan med 16. in 20. uro. Kot pravijo snovalci te dežele, je obisk primeren za vse starosti, kajpak pa se najbolj uživa, ko se med čudesna bitja odpravi v družbi zvedavih nadobudnežev. Družina bo za vstopnino v pravljično deželo odštela 20 evrov, medtem ko je vstopnina za odraslega ljubitelja pravljic sedem evrov, otroška pa stane pet.

 

Predstavitvene informacije