SREČNICA

Terna zdomski učiteljici

Objavljeno 05. februar 2012 23.00 | Posodobljeno 05. februar 2012 23.34 | Piše: Lovro Kastelic

Melito Maskimiljano Lašič iz Rač smo presenetili s tevejem.

Svetovljanska in igriva Melita je tudi uspešna režiserka (foto: Jani Dolinšek).

RAČE – »Ravno sem po radijskih valovih poslušala to pretepanje z besedami okoli Tine Maze, kdo bo dal več, kdo manj in tako dalje,« se je spomnila prijetna sogovornica Melita Maksimiljana Lašič iz Rač. Slovenci se tako radi izgovarjamo na svojo majhnost, večkrat se poskušamo izvleči, da nas je le dva milijona, tako smo razdvojeni. Meliti je žal, da smo takšni. »Neki poslušalec pa je bistro pripomnil: Kaj pa Liechtenstein (Lihtenštajn)?« Saj res, kaj pa Liechtenstein? Ta državica bi nam bila lahko resnično za zgled, če je kdo majhen, je to Liechtenstein, država blaginje, dobrih medčloveških odnosov in sijajne pokrajine, ukleščena med avstrijske in švicarske Alpe. Dežela odličnih smučarjev, Hanni in Andreasa Wenzla, ki se ju tako rada spominja tudi 66-letna Melita. Od leta 1987 je kar 15 let poučevala zgodovino. Na Predarlskem pa danes upokojena učiteljica zgodovine ni le poučevala, temveč tudi vzgajala generacije otrok naših zdomcev, predvsem s prekmurskega konca, kot pristavi. Poučevala je osem oddelkov v osmih različnih avstrijskih krajih, tudi v Liechtensteinu, tej mali in nesramno bogati kneževini. »Od Bregenza pa vse do Bludenza sem delovala!« ponosno pove.

Bludenz? Kje pa je to? Prvič slišimo! »Ja, kako pa to, da tega ne veste?« si nas je po učiteljsko privoščila. »Niste vedeli, kje delajo čokolado milka?« Res, nismo vedeli. »Tja, v Bludenz, še danes tako rada hodim po čokolade, vi ne veste, kako po vsem mestu lepo diši!« Iz nje so prihajale čokoladne besede. Ampak tudi takšno svetovljanko, kot je Melita, slej ko prej sreča sreča. »Skoraj bi me kap!« je vzkliknila, ko je v nagradni igri Slovenskih novic, na katere je naročena od začetka, zadela LCD-televizor. »Še nikoli nisem ničesar zadela! In prav zdaj, ko sem nameravala kupiti nov televizor za spalnico, prav zdaj,« še kar ni mogla verjeti ženska, ki ji je nekoč pisal celo Anton Ingolič. Večkrat jo je tudi pozval: »Napiši knjigo o sebi! O življenju učiteljice v Avstriji!«

A ta hip je popolnoma v režiserskih vodah, izpeljala je že tri gledališke predstave. Izjemno uspešne komedije, nagrajene celo na področnem Linhartovem srečanju. »Simona Napast in Darko Bedjanič, odlična amaterska igralca, sta prav tako prejela nagradi,« ju je pohvalila Melita Maksimiljana Lašič, več kot srečna Ternina nagrajenka.

Deli s prijatelji