JELOVICA – Dva dneva sta bila Marija in Ciril Urh na Jelovici, kjer sta sušila seno za potrebe Lovske družine Jelovica-Ribno. Ko sta se vrnila domov, pri hiši se reče Pr' Cvernu v Bodeščah, se je Marija šla ohladit pod prho, mož pa je vzel v roke naš časopis, ki ga je pogrešal dva dneva. Bilo je med četrto in peto popoldansko. »Nenadoma je dejal: 'O Marija, zadela sva!' Nisem vedela, kaj. Samo telefon je vzel v roke in hitro poklical k vam, saj je bilo do konca časa za javljanje o nagradi samo še nekaj minut,« je med smehom dejala Urhova in dodala, da je naročnik na Slovenske novice mož, in to vse od začetka izhajanja, sama pa vedno, vsak mesec, poravna naročnino. »Pred kakšnimi štirimi leti sva prejela eno drobno nagrado Novic, drugače pa nikoli nič. Križanke rešujeva bolj kot ne za lastno zadovoljstvo, nikoli ne pošiljava nobenih kuponov in ne sodelujeva v nagradnih igrah, no, pa sva zdaj dobila nagrado iz Terne.« »S tem petstotakom bo malce priboljška za familijo in malce za jagre,« pravi Ciril, ki je lovec že skoraj štiri desetletja. Njegova žena je postala prva lovka v času, ko je bil sam tajnik lovske družine: »Mi je dejala, da bi šla rada na jogo, pa sem ji v šali dejal, naj gre raje v jago.
Čez dva tedna me je vprašala, ali sem napisal vlogo za sprejem. In sem jo, pa prav ponosen sem bil, ko je opravila izpit.« Z velikim veseljem poprimeta za delo pri oskrbi divjadi. Hkrati s košnjo na oddaljenih višinah, kot je recimo na Taležu, kjer sta bila zadnja dva dneva, kjer ima njuna lovska družina revir, vzdržujejo košenice, predele, ki se ne zaraščajo, in ima divjad več paše. Urhova pravita, da je takole, po suhem, petstotak prav primeren in da se podarjenemu konju ne gleda v zobe, ampak bi bilo fino, če bi jima kdaj pozneje uspelo dobiti še katero nagrado, z vsaj eno ničlo več na zapisanem znesku.