Tako pri Tini Maze kot Petru Prevcu je odločitev o veliki skupni zmagi padla v zadnji tekmi. Napeto je bilo kot v najbolj divjem trilerju, do konca, ta je bil pa bridek. Mazejevo je v solze spravila Avstrijka, Prevc je pa globoko v sebi, čisto po tihem, najbrž le zabentil čez moštvenega kolega. Vsaj človeško bi bilo, če bi, zavedanju navkljub, da bi si odločilno točko lahko priskakal v kateri od kopice poprejšnjih tekem. Ampak na zunaj se je Prevc obnašal kot velik športnik in čestital Tepešu, ki je dal vedeti, da je na vrhu skakalnice razmišljal izključno športno in skakal na vse ali nič.
Če bi Tepeš skočil nazaj namesto naprej, v Planici ne bi gledali športa, ampak politiko. Gledali bi končno zmago Petra Prevca pred Severinom Freundom. Končno zmago Slovenca pred Nemcem. Majhnega naroda pred velikim. Lakaja pred gospodarjem. Grki take priložnosti ne bi spustili iz rok, konec koncev je tudi metafora starogrška beseda. Svojemu Georgiosu bi polomili noge, če bi v takšni situaciji preskočil Petrusa. Zdaj že znameniti sredinec Janisa Varufakisa bi bil velik kot Olimp, Nemce bi od zadaj zapeklo do grla.
Toda Grki imajo Ciprasa in Varufakisa, mi pa Cerarja in Mramorja. Oba imata na vsaki roki po štiri prste, sredinca sta jima sama od sebe odpadla, zaradi neuporabe. Evolucija, pač. In tako Deutsche Telekom mirne duše steguje prste po našem Telekomu, kar je ena neopisljiva nebuloza. Telekomunikacijska infrastruktura je v 21. stoletju izjemnega strateškega in s tem državnega pomena, kar vedo tudi Nemci – država ima v njihovem telekomu 32-odstotni delež. Toda pri nas se kopja ne lomijo na prodaji Telekoma Slovenije kot popolnoma zgrešenem projektu, marveč na obrambnem ministru, ki da se je analize posledic privatizacije lotil napačno. Bog nam pomagaj.
Pri takšnih razprodajah državnega premoženja, pri takšnem klečeplazenju pred evropsko velesilo, pri takšni manifestaciji ponižnosti sem si res zaželel, da bi Prevc vsaj tisti kristalni globus dvignil visoko v zrak. Je pa res, da nas to ne bi rešilo. In nič nas ne bo, dokler ne dobimo liderjev s sredinci. Saj bomo mogoče tudi potem izgubili, ampak se bomo vsaj borili. Brez kompromisa. Tako kot Tepeš.
