Od aprila do prvih dni junija je padavinska slika najbolj podpovprečna na Obali in v slovenski Istri (le 42 odstotkov dolgoletnega povprečja 1971–2000), suho je tudi na Goriškem ter v osrednji Sloveniji, kjer je do konca prve dekade junija padla le približno polovica običajne količine dežja.
| V četrtek sončno, veter bo oslabel Temperature zraka po Sloveniji vsaj teden dni ne bodo dosegle 30 °C. V sredo zjutraj bo pretežno oblačno in večinoma suho, popoldne se bo delno zjasnilo, predvsem v zahodni in osrednji Sloveniji bodo nastajale plohe. Pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja. V četrtek bo sončno, veter bo oslabel.Vremenska napoved od 18. do 23. junija Naši kraji bodo na obrobju območja visokega zračnega tlaka s središčem nad zahodno Evropo. V višinah bo prevladoval severozahodni veter.Od četrtka do torka bo delno jasno in večinoma brez padavin. Najvišje dnevne temperature bodo okoli ali malo nad 25 °C. |
Dežja le dobra polovica
Padavinske razmere niso ugodne niti na Gorenjskem, kjer je bilo padavin le 64 odstotkov. Boljše je stanje v vzhodni Sloveniji, na Celjskem, Dolenjskem in v severovzhodni Sloveniji, kjer je bila količina padavin blizu običajni klimatološki vrednosti. Lokalno so stanje popravljale nevihte, ki so bile intenzivnejše na začetku junija.
Na koncu prve dekade junija je vegetacijski vodni primanjkljaj (od 1. aprila) največji v Portorožu, –217 mm. V Biljah je –122 mm, Murski Soboti –106 mm, Ljubljani –75 mm, osrednji Sloveniji med –50 in –70 mm, na Koroškem –30 mm, Gorenjskem –20 mm ter najmanj na Dolenjskem –10 mm.
| Dela na začetku junija Priključimo se globalni akciji boja proti degradaciji tal. Več na: http://www.unccd.int/en/programmes/Event-and-campaigns/WDCD/. Shranjujmo padavinsko vodo za zalivanje. | |
Na Obali, Goriškem ter v osrednji Sloveniji vegetacijski primanjkljaj s presledki že presega stanje ekstremnega vodnega primanjkljaja za to obdobje glede na klimatološko statistiko meteorološke vodne bilance.
Primanjkljaj vode pri rastlinah
Prvi večji primanjkljaj vode v tleh se je letos pojavil že v zadnji dekadi aprila. To je obdobje, ko je bilo žito tik pred klasenjem, kar je lahko ponekod povzročilo prehiter prehod v generativne faze. Drug primanjkljaj pa je bil na začetku maja, s prekinitvijo z obilnejšim dežjem v zadnji dekadi maja.
V prvih dneh junija je v večjem delu Slovenije ozimni ječmen razvil mlečno zrelost, pšenica se klasi, koruzni posevki pa so v različnih fazah razvoja listov (povprečno 8), v odvisnosti od časa setve in lokacije.
Če bo sušno obdobje daljše, bo žito slabše zorelo, ponekod smo že opazili požgano travo, zelenjadnice in trajne nasade pa bomo morali intenzivno zalivati, saj bo konec tedna še sončen in vroč, ponedeljek in torek pa ne bosta prinesla dovolj dežja.
Korita rek suha
V zadnjih dneh se predvsem na zahodu in jugu države povečuje število rek, ki imajo manjše pretoke, kot je to običajno za ta čas. Korita nekaterih manjših rek so suha.
Hidrološko sušno stanje na rekah še ni zelo izrazito, vendar se bo upadanje vode glede na vremenske napovedi nadaljevalo.
Srednji pretoki rek se ohranjajo na rekah z alpskim povirjem, v Pomurju, na Savinjskem in Spodnjesavskem ter delu osrednje Slovenije. Srednji pretok ohranjajo Sava v spodnjem toku, Drava in Mura.
Brez vode je 850 milijonov ljudi Sedemnajsti junij je svetovni daj boja proti suši in degradaciji tal. Rodovitna tla so omejen vir in 99,7 odstotka hrane prihaja iz njih. Tudi večina pitne vode za pridelavo hrane je shranjena in filtrirana v njih. Vendar je proces degradacije tal zaradi človeka hitrejši kot njihovo obnavljanje. Danes več kot milijarda ljudi (vsak osmi človek) živi v pomanjkanju hrane, večina pa prebiva še na degradiranih zemljiščih. Po podatkih poročila o prehranski nestabilnosti iz leta 2014 kaže, da je v obdobju med letoma 2012 in 2014 kar 805 milijonom ljudi primanjkovalo zadostne preskrbe s hrano. Spremembe prehranskih navad in populacijska rast zahtevajo še bolj natančno upravljanje tal. Treba je vlagati vanje. Po podatkih Konvencije ZN o degradaciji in dezertifikaciji tal bi morali očistiti 6 milijonov hektarjev tal na leto, da bi zagotovili prehransko potrebo človeške populacije. |
Nizkovodno stanje rek je najbolj izrazito na zahodu in jugu države, kjer so nekateri pretoki manjši od običajnih pretokov v tem času.
Petinšestdeset let fenološke mreže
Leta 2015 slovenska državna fenološka mreža praznuje 65-letnico delovanja. Ob tej priložnosti smo na Agenciji Republike Slovenije za okolje pripravili knjigo Fenologija v Sloveniji. V njej predstavljamo zgodovinski pregled fenologije ter dejavnosti in dosežke slovenske fenološke mreže od leta 1951 do danes.
Obsežna zbirka fenoloških podatkov je prava zakladnica informacij o vplivih okolja na rastlinski svet. Je pomemben vir podatkov pri proučevanju sprememb podnebja in njihovega vpliva na rastline.
