V preteklem tednu je prehod izrazito hladne fronte prinesel obilico dežja. Največ so ga izmerili v severozahodni Sloveniji, na tolminskem območju (v Kneških Ravnah okrog 200 mm), v večjem delu osrednje Slovenije in Štajerske od 80 do 100 mm. Na Obali in Goriškem, kjer je bilo pomanjkanje padavin v letošnji vegetacijski dobi najbolj kritično, je padlo od 50 (Obala) do 90 mm (Goriška) dežja. S tem se je stanje vodne preskrbe kmetijskih rastlin izboljšalo. Manj padavin je bilo le v severovzhodni Sloveniji, od 20 do 40 mm.
Hladno tudi na Goriškem
Pošteno se je ohladilo, tudi na Goriškem in Obali so se jutranje temperature zraka spustile pod 10 °C. Ohladitev je vplivala na upočasnitev prezgodnjega dozorevanja žit. Obeti kažejo na toplejše in suho vreme, kar bo ugodno za sklepno dozorevanje žit.
Večjih težav z vodno preskrbo kmetijskih rastlin ni, razen tam, kjer so močni nalivi povzročili poleganje ali erozijo oziroma poplavljanje. Obilne padavine je ponekod spremljala toča.
Voda se je vrnila v Iško in Branico
Pretoki rek so ob prehodu hladne fronte v večjem delu Slovenije narasli do velikih. Savinja s pritoki je na izpostavljenih območjih za krajši čas poplavila. Prav tako je Ljubljanica na Ljubljanskem Barju poplavljala na območju pogostih poplav. V spodnjem toku so naraščale reke Sava, Krka in Kolpa. Na rekah Iška in Branica, ki sta bili prej suhi, se je vrnila voda. Prav tako se je povečala vodnatost rek na območju južne in jugozahodne Slovenije. V Prekmurju so se večinoma ohranili nespremenjeni srednji obdobni pretoki.
Padavine zadnjih nekaj dni so obnovile rezervoarje podzemne vode.
Vodonosniki na zahodu in jugozahodu države, v katerih smo še pred tednom dni mestoma spremljali zelo nizke gladine podzemne vode, so se v teh dneh obnovili, a padavin je bilo junija premalo, da bi se stanje povsem popravilo. Drugod trenutno večjih težav s sušo ni.
Napoved Vremenski obeti od 2. do 7. julija |
Zgodnejša žetev in več travinja
Pred durmi je julij, čas, ko zapojejo kombajni. Letošnje leto bo žetev, če se bo suho vreme na začetku julija obdržalo, nekoliko zgodnejša zaradi vročine in suhega vremena v juniju.
Ko zori žito, pred žetvijo, pa je dobro, da je suho in vroče. Bolj je suho ob žetvi, boljša je kakovost krušnega žita. Napoved pridelka Skupnega evropskega raziskovalnega centra JRC za večino ozimnih žit v Evropi (EU-28) kljub sušnim razmeram v delu Evrope junija ostaja nad povprečjem zadnjih petih let: 4,65 t/ha ozimni ječmen in pri skupni pšenici 5,62 t/ha, za Slovenijo pa kažejo napovedi povprečen pridelek.
Dela julija • Če se odpravljamo na dopust, okoli rastlin položimo prekrivko iz organskih ostankov, na primer slamo ali pokošeno travo, ki bo preprečevala čezmerno izhlapevanje vode iz tal. • Pred točo lahko vrt prekrijemo z zaščitno mrežo. | |
Po Evropi so razmere različne. V zahodni in osrednji je širok pas poljščin do zadnjih padavinskih dogodkov trpel pomanjkanje vode v tleh. Vzhodna Evropa, razen visokih temperatur zraka in pomanjkanja dežja na vzhodnem Madžarskem, nima težav s sušo.
Zelo ugodne so bile letošnje razmere za travništvo. Biomasa travinja je, z izjemo manjših območij v osrednji Evropi, nadpovprečna v večjem delu Evrope.
Ta mesec suh’ga če vremena,
kleno zrnje je ječmena;
obilno če dežuje in gromi,
le pičlo bo ječmena in rži.
1. julij 1960
Julij se je začel z zelo svežim vremenom, ponekod v višjih legah je bila celo slana. V Babnem Polju je minimalni termometer pokazal –1,0 °C, v Novi vasi na Blokah se je ohladilo na 0,0 °C, na Rakitni na 0,2 °C, v Kočevju na 3,9 °C ter v Črnomlju in na Pragerskem do 4,4 °C.