LJUBLJANA – Nadzorni svet in uprava Telekoma Slovenije sta v sredo sprejela sklep, da skupščini predlagata, da se za dividende nameni del bilančnega dobička za leto 2013 v skupnem znesku 21,66 milijona evrov oz. 3,33 evra bruto na delnico. Preostali del dobička v znesku 43,39 milijona evrov naj bi se prenesel v naslednje leto.
Največji slovenski telekomunikacijski operater je sicer lani delničarjem izplačal najprej vmesne in nato še redne dividende. Od skupnega bilančnega dobička za leto 2012 v znesku 100,8 milijona evrov je tako za dividende odštel 78 milijonov evrov. Toliko je družba odštela na predlog delničarjev, vodstvo je namreč predlagalo bistveno nižje dividende.
Nasprotni predlog verjeten
Vodja oddelka analiz v družbi Alta Invest Sašo Stanovnik pričakuje, da se bo nekaj podobnega zgodilo tudi letos. »Tako kot že nekaj zadnjih let tudi letos na skupščini pričakujemo nasprotni predlog glede višje dividende. Obenem ponovno ocenjujemo, da je verjetnost sprejetja nasprotnega (višjega) predloga precejšnja. Toliko bolj, ker je Telekom tik pred privatizacijo in ker je država lačna denarja, kar se je danes potrdilo tudi na skupščini Petrola,« je povedal Stanovnik.
Na vprašanje, kako bi to lahko morebiti vplivalo na postopek privatizacije Telekoma, pa Stanovnik odgovarja, da je za vlagatelja, če se izloči davčni učinek, vseeno, ali dobi izplačanih nekaj evrov večje dividende in je za tolikšen znesek nižja potencialna prevzemna cena ali obratno.
»Seveda pa je uspešnost privatizacije vedno pod vprašajem, zato marsikateri vlagatelj bolj preferira dividende zdaj, kot pa potencialno višjo prevzemno ceno kasneje,« opozarja analitik.
Prva faza prodaje
Nadzorni svet in uprava Telekoma sta v sredo sicer potrdila informacijski memorandum, ki sodi med ključne dokumente v procesu privatizacije družbe, je še razvidno iz sporočila za javnost, danes objavljenega na spletnih straneh Ljubljanske borze.
Telekom je namreč sredi postopkov za privatizacijo. Prav v sredo popoldne se je iztekel rok za oddajo izjav o interesu za morebitni nakup skoraj tričetrtinskega deleža v Telekomu Slovenije. Gre za prvo fazo prodaje, namen izjave pa je omogočiti vrednotenje zainteresiranih strank.
Zanimanje za nakup največjega slovenskega telekomunikacijskega operaterja je veliko. V medijih se med najverjetnejšimi možnimi interesenti že dlje časa omenja nemški Deutsche Telekom.
V soseski se dogaja
V tej luči je zanimiva tudi današnja informacija, da se je mehiški telekomunikacijski velikan America Movil po dogovoru s še enim lastnikom – avstrijskim državnim podjetjem Österreichische Industrieholding – odločil za prevzem vodilnega avstrijskega telekomunikacijskega operaterja Telekom Austria in nato močno, eno milijardo evrov vredno kapitalsko injekcijo v družbo.
Zadeva je najprej zanimiva kot primer prevzema telekoma v najbližji soseščini Slovenije. Po besedah Stanovnika vsaka transakcija v isti regiji in dejavnosti postavlja pričakovanja glede drugih transakcij. »Tudi dosedanje informacije o poslu med Telekomom Austria in America Movilom nakazujejo, da je vrednotenje v običajnem razponu v Evropi v zadnjem času, ki se giblje okoli 5,5-kratnika dobička pred obrestmi, davki, depreciacijo in amortizacijo (EBITDA),« je povedal.
Poteza Mehičanov pa je zanimiva tudi z vidika dejstva, da je Telekom Austria lastnik drugega največjega slovenskega mobilnega operaterja Simobil. Močna kapitalska injekcija Telekomu Austria namreč lahko pomeni tudi to, da bo Simobil prišel do sredstev za želeni prevzem kakšnega tekmeca na slovenskem trgu. Marca lani sta se med možnimi tarčami omenjala T-2 in Tušmobil.
»Slovenski telekomunikacijski trg je že tako zrel in močno konkurenčen, omenjena transakcija pa bi lahko situacijo kratkoročno še zaostrila,« pravi Stanovnik. Telekom Austrija bi namreč s tako pridobljenimi sredstvi lahko v Sloveniji izvajal dodatno konsolidacijo trga – kak manjši mobilni operater, npr. Tušmobil oziroma ponudnik širokopasovnih povezav, npr. T-2, posledično pa bi imel Telekom Slovenije čez čas po tržnem deležu praktično enakovrednega konkurenta.
»Bi pa bilo v tem primeru drugih manjših konkurentov manj, zato se morda dolgoročna slika konkurenčnosti niti ne bi spremenila. Dejstvo pa je, da bo moral tako ali tako v prihodnosti Telekom izvajati optimizacijo za izboljšanje svoje konkurenčne pozicije,« je sklenil Stanovnik.
Nova delavska direktorica
Nadzorni svet Telekoma Slovenije je sicer v sredo skladno z zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju tudi zaključil postopek imenovanja članice uprave – delavske direktorice. Nadzorni svet je za štiriletni mandat na to mesto imenoval Vesno Lednik, ki je mandat nastopila z dnem imenovanja.
Poleg tega se je nadzorni svet seznanil z odstopom člana nadzornega sveta Martina Goriška, predstavnika zaposlenih.
12 odstotkov več dobička
Nadzorniki so obenem obravnavali letno poročilo o poslovanju skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije v letu 2013. Skupina je v letu 2013 ustvarila 799,2 milijona evrov poslovnih prihodkov, kar je za 3,9 milijona evrov več kot v letu 2012.
Dobiček iz poslovanja je dosegel 71,7 milijona evrov, kar za 12 odstotkov presega doseženega v letu 2012. Čisti poslovni izid skupine Telekom Slovenije je lani dosegel 52,6 milijona evrov, kar je za 18 odstotkov oziroma za osem milijonov evrov več kot v letu 2012.
EBITDA je dosegel 238,1 milijona evrov in ima 30,6-odstotni delež v čistih prihodkih od prodaje, neto finančni dolg skupine Telekom Slovenije pa je na dan 31. decembra 2013 znašal 341,5 milijona evrov in je za odstotek nižji kot konec leta 2012.
V letu 2013 se je skupno število mobilnih uporabnikov v skupini povečalo za pet odstotkov, število širokopasovnih priključkov se je povečalo za en odstotek, število fiksnih govornih priključkov pa zmanjšalo za tri odstotke.
Skupina Telekom Slovenije je sicer v letu 2013 končala gradnjo regionalnega optičnega omrežja Telekoma Slovenije, ki po navedbah vodstva družbe pomeni glavni potencial za rast prihodkov na področju mednarodnih veleprodajnih storitev v prihodnje.
Za letos je načrtovanih 63 milijonov evrov čistega dobička, do 212 milijonov evrov EBITDA in do 137 milijonov evrov naložb.
