Tekočo agonijo bi 
preprečile volitve

LJUBLJANA – Ni nobenega dvoma, da sme vlada, ker je že v odstopu, opravljati samo še tako imenovane tekoče posle. Tudi premierka v odstopu mag. Alenka Bratušek sme zdaj opravljati zgolj tekoče posle.

Ko neka vlada lahko opravlja samo še tekoče posle, se mora politika uskladiti, ali posamezno ravnanje predstavnikov prve še spada med tekoče posle ali že ne več. Če navedemo konkreten primer: parlamentarne stranke, ki v tem hipu podpirajo našo vlado v odstopu, se strinjajo, da politične razmere (posledice vladne krize) ne morejo biti izgovor za morebitne zastoje pri črpanju sredstev EU, saj si Slovenija nečesa takšnega ne more privoščiti. Se pa celo vladna služba za zakonodajo strinja, da se vlada med opravljanjem tekočih poslov ne bi smela več lotevati nobenega novega zakonodajnega projekta, niti ne bi smela uvajati novih politik.

Mag. Bratuškovi menda tudi zaradi tega predvčerajšnjim ni preostalo drugega, kot da se je zgolj tekoče udeležila slovesnosti ob vrnitvi 20. kontingenta Slovenske vojske iz Afganistana in v slavnostnem nagovoru poudarila, kako zelo vesela je, da so se vsi slovenski vojaki iz Afganistana srečno vrnili v domovino: »Tveganje je del vašega poklica, ki pa ga opravljate več kot vzorno. Zato se vam še enkrat zahvaljujem za vaš prispevek pri izgradnji nacionalnega in mednarodnega miru in varnosti ter krepitvi ugleda in kredibilnosti Slovenije v mednarodnem okolju.«

Združevanje moči vizionarjev

Včeraj se je mag. Bratuškova udeležila odprtja novih prostorov kliničnega oddelka za hematologijo Interne klinike UKC Ljubljana, danes pa bo v mariborskem hotelu Habakuk že navzoča na odprtju konference PODIM, kjer bo znova tudi slavnostna govornica. Vsi ti »tekoči posli« premierke v odstopu še najbolj spominjajo na intenzivno predvolilno kampanjo zaradi bližajočih se predčasnih parlamentarnih volitev. Je mar zato v Vitanju – tam je minuli petek potekala osrednja državna slovesnost ob deseti obletnici vstopa Slovenije v Evropsko unijo – pozvala k združitvi sil vizionarjev, razumnih politik in evropskih vrednot, s čimer naj bi si zagotovili, da se bomo tudi v prihodnje lahko veselili takšnih obletnic?

In kako bi se najlaže rešili vseh predvolilnih tekočih poslov? Preprosto, za to potrebujemo volitve. Čim prej. Glede tega se strinjajo vse parlamentarne stranke. Ne morejo pa, jasno, nad tem biti navdušene stare in nove zunajparlamentarne stranke (nekatere nove v tem hipu še niti niso ustanovljene!). Njihove (kolo)vodje si želijo, da bi volitve prelagali vsaj toliko časa, da bi bili lahko prepričani, da bodo na volitvah lahko prejeli precej več glasov, kot bi jih, če bi bile, na primer, volitve že junija. Stranka Solidarnost, ki združuje predvsem nekdanje tako imenovane vstajnike (njen predsednik je Uroš Lubej), a tudi nekatere večne preseljevalce iz enega dela strankarskega prizorišča v njegov drugi del, je zažugala, da bo razmislila o tem, da bi sprožila ustavni spor (?!?), če bi kazalo, da bi bile lahko predčasne volitve že julija. Je pa tudi res, da je Solidarnost hkrati še glasna zagovornica domnevnega nacionalnega interesa, saj nasprotuje tudi prodaji Mercatorja. Kar je le še en dokaz več, da bi bilo vsekakor najbolje, da bi bile volitve čim prej.