LJUBLJANA – Slovenski gasilci se bodo tudi v prihajajočem letu 2017 tradicionalno udeležili gasilske olimpijade, od 9. do 16. julija bo potekala samo čez mejo, v avstrijskem Beljaku. Udeležili se je bodo s 16 tekmovalnimi enotami iz posameznih kategorij (s tremi mladinskimi in 13 članskimi), ki pa se bodo morale sicer šele uvrstiti v ožji izbor na izbirnem tekmovanju, to bo v soboto, 22. aprila.
Že vse od letošnjega novembra v programu priprav sodeluje 38 tekmovalnih enot, ki so se uvrstile v širši izbor na podlagi rezultatov državnega tekmovanja v letu 2016 in pokalnih tekmovanj. Za priprave tekmovalnih enot imajo že izdelan program – vse do izbirnega tekmovanja in nato do odhoda na olimpijado.
Še več, na olimpijadi bodo sodili tudi mednarodno priznani slovenski sodniki – trije bodo ocenjevali mladinske discipline, deset članske, v tekmovalnem odboru olimpijade bomo imeli tudi kontrolorja ocenjevanja ter strokovno sodelavko.
Povezovalna tekmovanja
Gasilska tekmovanja so izjemno pomembna, saj povezujejo, združujejo, ohranjajo identiteto in usposobljenost, aktivnost, pripadnost gasilskemu gibanju, na tekmovanjih se gasilski atomi združujejo v molekule in naposled v trdno snov, ki ne nazadnje predstavlja to največjo organizacijo s kar 163.000 članicami in člani, med njimi jih je 50.000 sposobnih in opremljenih za takojšnjo akcijo.
»Na žalost se v gasilstvu srečujemo tudi z namigi, da tekmovanj ne potrebujemo, toda dejstva kažejo ravno nasprotno,« pripoveduje Adriana Cividini, strokovna sodelavka za organizacijsko-operativno področje pri Gasilski zvezi Slovenije (GZS). »Saj gasilska tekmovanja še kako motivirajo člane enot za vse možne aktivnosti in zagotavljajo povečano fizično pripravljenost ter spretnost gasilcev pri uporabi zaščitne in reševalne opremo. V letu, ko so organizirana gasilska tekmovanja, je zato veliko več aktivnosti po gasilskih društvih, kar seveda pozitivno vpliva tako na njihovo delovanje kot tudi na izvajanje programa dela.«
GZS prav zato (po)skrbi tudi za ustrezno usposabljanje gasilskih sodnikov.
»Velik napredek v strokovnosti sodnikov je čutiti prav po sprejetju obveznega učnega programa za naziv specialnosti sodnik gasilsko-športnih tekmovalnih disciplin,« je nadaljevala Adriana Cividini. »Poleg osnovnega usposabljanja za sodnika vsaki dve leti – pred začetkom ciklusa državnega tekmovanja – po celotni Sloveniji organiziramo še redna usposabljanja s preizkusom znanja, s čimer potem sodniki potrjujejo svoje znanje.«
Izvajanje gasilskih tekmovanj kljub vsemu ne sme zmanjšati operativne pripravljenosti gasilskih enot. Biti morajo priložnost in motivacija, smo izvedeli, za dvig psihofizične pripravljenosti in strokovnosti gasilcev, hkrati so, je še pripomnila Cividinijeva, »priložnost za medsebojno spoznavanje in druženje članov naše množične organizacije«.
Vrhunec je olimpijada
Gasilska tekmovanja spadajo v strokovno in praktično izobraževanje gasilcev. So društvena, meddruštvena, občinska, tekmovanja gasilskih zvez (GZ), so tudi regijska, državna, mednarodna, tu je še pokalno tekmovanje GZS pa tekmovanja v počastitev dogodkov ali spomina na osebe, ki imajo ali so imele izjemne zasluge za razvoj in napredek gasilstva.
Gasilsko tekmovanje na nivoju GZ je enkrat na leto, regijska gasilska tekmovanja pa načeloma vsako drugo leto, vendar vselej pred državnim gasilskim tekmovanjem. To organizira Poveljstvo GZS. Državna gasilska tekmovanja so načeloma vsako četrto leto, vendar vedno pred mednarodnim gasilskim tekmovanjem CTIF.
Gasilska pokalna tekmovanja za pokal GZS organizirajo prostovoljna gasilska društva ali GZ.
In če se za zaključek vrnemo še k vrhuncu – olimpijadi. Na njej sodelujejo tekmovalne enote, ki so se na državnem gasilskem tekmovanju uvrstile po doseženem uspehu. Poveljstvo GZS izvaja tudi izbirno tekmovanje za udeležbo na mednarodnem. Kriterije za udeležbo na izbirnem tekmovanju predpiše Poveljstvo GZS. Izvedejo ga po pravilih CTIF.
Najboljše tekmovalne enote članov in članic ter mladincev in mladink se z državnih in pokalnih tekmovanj vsake štiri leta uvrščajo v priprave na gasilsko olimpijado in se nato v skladu z normami udeležijo tega vrhunca. Za mladino je v zamiku dveh let organizirana tudi mladinska olimpijada.
Na zadnji gasilski olimpijadi, ki je julija 2013 potekala v francoskem Mulhousu, so naši sodelovali s 13 tekmovalnimi enotami in dosegli izjemne uspehe, saj so med 25 državami postali najuspešnejši udeleženci gasilske olimpijade na gasilsko-športnem tekmovalnem področju. Osvojili so namreč kar pet naslovov olimpijskih prvakov, dve drugi, dve tretji mesti in še vrsto drugih lepih rezultatov.
Zadnja mladinska olimpijada je potekala julija 2015 v Opolah na Poljskem. Sodelovali smo z dvema tekmovalnima enotama. Mladinke so se uvrstile na drugo, mladinci pa enajsto mesto.
Sklepno besedo je imel Cerar Na koncu državnega gasilskega tekmovanja, ki je bilo sredi junija na koprskem stadionu Bonifika, je kot osrednji govorec spregovoril tudi premier Miro Cerar. Sodelovalo je 324 članov in članic, poklicnih gasilcev, starejših gasilcev in starejših gasilk ter več kot 100 sodnikov in še 80 drugih članov. Na mladinskem tekmovanju dan pozneje pa se je za nameček pomerilo še 193 tekmovalnih enot pionirjev, pionirk, mladincev in mladink. |