LJUBLJANA – Neustrašni avstrijski pustolovec Felix Baumgartner se je pred slabim letom s skokom z 39 kilometrov višine vpisal v zgodovino kot prvi, ki je s padanjem proti Zemlji prebil zvočni zid. Borja Jelič pa bi lahko postal prvi Slovenec, ki bo zapustil Zemljino atmosfero in z višine približno 100 kilometrov opazoval modri planet. V vesoljski vakuum so se do zdaj podali že trije astronavti, ki se sicer niso rodili na sončni strani Alp, so pa imeli slovenske korenine.
Kot pravi Borja sam, ni velik navdušenec nad astronavtiko in vesoljskimi poleti. »Sem bolj tehnofrik,« je začel pojasnjevati. Dolgo je bil aktiven radioamater, ukvarjal se je in se še vedno z računalniki, pri katerih je izstopal že med šolanjem. Leta 1998 je sodeloval na družabnem dogodku v Portorožu, od koder so se povezali z rusko vesoljsko postajo Mir in vzpostavili prvo slovensko videopovezavo s postajo. »Šlo je za komercialen projekt. To smo delali z Markom Peljhanom. Uredili smo videolink do ruske vesoljske postaje. Organizator je med udeleženci prireditve pobral vprašanja, na katera so nato odgovarjali ruski kozmonavti,« je pojasnil Borja. Le leto ali dve pozneje je v prestolnici sodeloval pri postavitvi brezžičnega omrežja. »Po Ljubljani smo imeli postavljeno doma narejeno brezžično omrežje, uporabljali smo zlotane radiopostaje. To nam je uspelo narediti veliko pred komercializacijo brezžičnih omrežij,« je še dodal.
Prijavnico oddalo dekle
Borjeva vesoljska zgodba se je začela, ko ga je na razpis prijavilo njegovo dekle. »Pred tremi, štirimi leti sva bila na Floridi, kjer sva si seveda ogledala vesoljski center. Videla sva celo izstrelitev predzadnjega ameriškega raketoplana. Ko vidiš to v živo, te zgrabi,« je povedal. Od takrat malce bolj spremlja dogajanje, povezano z vesoljem.
Dekle ga je nato prek spleta brez njegove vednosti prijavilo na razpis, na katerem pa je pometel s konkurenco. Izvedel je tako, da jo je zalotil, ko je poskušala pridobiti čim več glasov zanj. »Za nagrado so nas na začetku avgusta za teden dni poslali na festival Sziget, v sklopu katerega je bil axe space camp,« je pojasnil. Dogodek je organizirala vesoljska akademija Axe Apollo.
Skupaj se je za nadaljnje usposabljanje za vesoljski polet potegovalo 50 kandidatov iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Madžarske, Češke in Slovaške. »Iz Slovenije smo bili štirje kandidati, izbrali so le enega,« je povedal Borja.
Nepozaben teden na Madžarskem se je začel z obsežnimi zdravniškimi testi, ki jih morajo prestati tudi piloti. »Opravili so tudi psihološke teste, kjer so merili zbranost in odzivnost,« je še dodal. O pionirju astronavtike, Slovencu Hermanu Potočniku - Nordungu, po njegovih besedah ni bilo vprašanj.
V okviru fizičnih preizkusov so kandidate posedli tudi na kolo, na katerem pa je Borja briljiral, saj je aktiven športnik in aktualni amaterski državni kolesarski prvak v vzponu. »Glede na mojo starost so izračunali maksimalni srčni utrip na 182. Jaz sem pri polni obremenitvi prišel na 105 utripov na minuto,« je povedal Borja, ki je bil na koncu izbran kot slovenski kandidat za vesoljski polet.
Pri tem je priznal, da je bila konkurenca veliko manjša kot na primer pri Angležih, kjer se je prijavilo več kot 400 ljudi, izbrali pa so le štiri. »V Budimpešto sem odšel zmagat. Če bi mislil, da nimam možnosti, sploh ne bi šel,« je zatrdil.
Decembra bo šlo zares
Borjo v nadaljevanju čaka še zadnji izbor decembra v Orlandu na Floridi, pri čemer pa nacionalni kriterij ne bo igral nobene vloge. »Tja nas gre 110 z vsega sveta. Na koncu bodo izbrali 23 najboljših,« je dejal. Če bo eden izmed srečnih izbrancev, bo letel z raketoplanom Mark 2, ki sicer še nastaja. To je majhen raketoplan za dve osebi, ki vzleta in pristane kot letalo. Doseže do 110 kilometrov višine, nato pa se s paraboličnim letom ustvarja v letalu breztežnost. Polet na višini dobrih 100 kilometrov bo trajal od 15 do 20 minut, nato pa se bo raketoplan vrnil na Zemljo. S tem bi Borja sodeloval pri pionirskem projektu komercializacije vesoljskih poletov.
Vesolje so do danes izkusili že trije astronavti slovenskih korenin. Kot prvi se je na začetku leta 1994 v vesolje podal Ronald Sega. Z raketoplanom Discovery je 130-krat obkrožil Zemljo in v vesolju ostal 199 ur. Dve leti pozneje je poveljeval raketoplanu Atlantis, ki se je združil z rusko vesoljsko postajo Mir. Takrat je v vesolju preživel 420 ur. Naslednji je bil Jerry Linenger, ki je prav tako leta 1994 poletel v orbito, kjer je preživel dobrih deset dni. Leta 1997 pa je na vesoljski postaji Mir ostal kar 132 dni, kar je bilo do takrat najdaljše bivanje ameriškega astronavta v vesolju. Kot zadnja je poletela Američanka Sunita Williams, indijsko-slovenskega rodu, ki je tako postala prva ženska astronavtka slovenskih korenin. Prvič je bila na mednarodni vesoljski postaji decembra 2006, kjer je ostala 195 dni, s čimer je postavila nov rekord za astronavtke. V okviru svoje zadnje misije pa je kot druga ženska do zdaj prevzela poveljevanje na vesoljski postaji. |
