TEHARJE – Celjski škof Stanislav Lipovšek, ki je vodil mašo za žrtve medvojnega in povojnega nasilja v Spominskem parku Teharje, je v pridigi poudaril, da se je na Teharjah zgodil dvojni zločin. Prvi, ko so na Teharje pripeljali in tam ter v sosednjih moriščih pobijali nedolžne žrtve, drugi pa, ko so rajne izenačili s smetmi in odpadki.
Tretji zločin, zločin pozabe
Po Lipovškovih besedah bi se tretji zločin zgodil, če bi mi pozabili na te žrtve in ne storili vsega, kar je v naši moči, da se na tem in na še več kot 600 drugih znanih in neznanih moriščih po naši domovini omogoči vsem žrtvam povojnih pobojev, da dobijo svoje ime in grob.
Teharje in Prešernova rojstna hiša izenačeni
Politični analitik Aleš Maver je v svojem nagovoru izpostavil, da bi tukajšnji kompleks s tistim, kar predstavlja, morali postaviti ob bok Brižinskim spomenikom, srednjeveškim freskam po naših cerkvah, ustvarjalnosti slovenskih reformatorjev, Prešernovi rojstni hiši ali volilnim skrinjicam, v katere so Slovenci leta 1990 vrgli svojo odločitev za samostojno državo.
Mrtvi brez mirnega pokoja, dokler se venci polagajo ločeno
Eden izmed štirih domobrancev, ki so uspeli pobegniti iz teharskega taborišča, 89-letni Ivan Korošec, pa se je spominjal dogodkov v taborišču leta 1945. Po njegovih besedah tisti, ki so umrli v taborišču, ne morejo imeti mirnega pokoja, dokler bomo mi ločeno polagali vence in svečke na njihovo grobove v breznih in rudniških jamah. »Ob spominu na vse trpljenje vseh naših mrtvih bratov prosimo boga vsak dan, da po njih zasluženju dosežemo med nami sodelovanje, v iskrenosti in bratskem prijateljstvu,« pravi Korošec.
