Predstavitvena informacija
Velik korak je lahko že to, da si priznamo, da si sosedov ni treba zmeraj jemati za zgled.

Tega filma pa mi 
ne bomo gledali?

Objavljeno 08. november 2016 23.27 | Piše: Jadran Vatovec
Ključne besede: komentar

Velik korak je lahko že to, da si priznamo, da si sosedov ni treba zmeraj jemati za zgled.

Tega filma pa mi 
ne bomo gledali?

Nova hrvaška vlada se je odločila, da bo proračunskega bika neizprosno zagrabila za roge na njegovi prihodkovni strani tudi s tem, da bo davek na dodano vrednost (DDV oziroma PDV, kot mu pravijo na Hrvaškem) za kino vstopnice povečala s petih na kar 13 odstotkov. Če so kino vstopnice na Hrvaškem doslej še bile med cenejšimi na območju EU, naj bi bile, nasprotno, po novem med najbolj obdavčenimi in zato tudi najdražjimi. S tem želi hrvaška vlada sicer prilive v davčno blagajno na letni ravni povečati za približno pet milijonov kun. Želi? Če bodo hrvaški obiskovalci kinodvoran tudi v prihodnje kupovali enako količino kino vstopnic kot doslej. Tisti, ki imajo v lasti ali v najemu kinodvorane, filmski distributerji in, ne nazadnje, vsi, ki si filme najraje ogledajo na velikem platnu, so, kajpak zaskrbljeni. Opozarjajo, da bo novi DDV za kino vstopnice najbrž že v kratkem pomendral kino dejavnost v ožjem in širšem pomenu: »Številne kinodvorane bodo prisiljene zapreti svoja vrata, državljani pa bodo nepopravljivo oškodovani povsod tam, kjer jim je do zdaj edini stik s filmsko umetnostjo zagotavljal prav obisk kina.«

Seveda drži, da prej in laže opazimo iver v očesu svojega brata (bratranca, soseda) in da se o precej večji trski v svojem očesu velikokrat niti nočemo pogovarjati. Čeprav vemo, da je tam, se vztrajno pretvarjamo, da je ni. To je povsem človeško, se radi izgovarjamo. Zgolj to, da iveri v očesih vseh drugih laže in raje opazimo, naj načeloma še ne bi nujno nekaj slabega. Če bi se vsakič, ko jih opazimo, iz tega česa koristnega naučili. Pomembno je, ali smo se kljub zatiskanju oči pred svojimi trskami pripravljeni česa naučiti vsaj na podlagi tistega, kar nam uspe opaziti (le) pri drugih. Uspeh bi bil že to, če bi si priznali, da si sosedov zmeraj res ne kaže jemati za zgled. Da se nam ne bi ponovilo tisto, kar se nam je primerilo že na področju zdravstva. Se še spomnite, kaj je nekdanji zdravstveni minister Tomaž Gantar (vladni Desus) priznal ob robu interpelacije proti zdajšnji ministrici Milojki Kolar Celarc? Kaj je povedal? Da so slovenski zdravstveni zavodi danes v velikih finančnih zadregah tudi zato, ker je Kolar Celarčeva, ko je še bila na finančnem ministrstvu, kot samoumevno zagovarjala višjo obdavčitev, višjo stopnjo DDV. Ja.  

Deli s prijatelji