Koruzi letos dobro kaže, ponekod že metliči oziroma prehaja v različne generativne fenološke faze. Dobro je izkoristila ugodno razporejene padavine junija in obilje toplote julija ter pognala močne liste in visoka stebla.
Napoved V tem tednu bodo plohe in nevihte razmeroma pogoste. Več sonca bo od petka naprej, ko bo spet malo nad 30 °C. V sredo bo dopoldne večinoma sončno, popoldne v notranjosti Slovenije spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami. Na Primorskem bo pihala šibka burja. V četrtek bodo nevihte spet pogostejše. Od 28. julija do 2. avgusta |
Metlica cveti dan do tri
Ta poljščina ima enospolne cvetove. Moška razrasla klasasta socvetja se imenujejo metlice, ženska pa storži. Metlica je podaljšek zgornjega dela stebla in oblikuje več klasov. Ti imajo dva cveta, dve plevi, tri prašnike in zakrnelo plodnico. Moški cvetovi cvetijo konec junija, pri poznejših sortah tudi julija, in tako se sprosti cvetni prah, ki ga veter raznaša naokoli.
Metlica cveti dan do tri dni prej kot žensko socvetje. Storž je v listni pazduhi na kratkem peclju. Na njem je lahko 400 do 700 zrn. Med cvetenjem se vratovi plodnic podaljšajo, da v obliki kratko razvejanih brazd pogledajo iz ličja. Temu pravimo svila, ki ostane plodna 7 do 10 dni.
Vročina in suho obdobje lahko vodo v tleh hitro izčrpata in povzročita venenje in zvijanje listov. To bo predvsem na tleh s slabšo vodno zalogo v prihodnjih dneh možno. Suša zelo vpliva na uspešnost oplodnje in velikost pridelka koruze.
Ne mara prevroče in presuho
Koruza je najobčutljivejša, ko cveti, in v fazi polnjenja zrnja. Za uspešno oploditev je potreben čim daljši čas cvetenja. Suša pa pospešuje predčasno metličenje in podaljšuje obdobje med metličenjem in svilanjem. Če se pojavi močna vročina, metlice odcvetijo prehitro in cvetenji metlice in svile sta neusklajeni. Cvetni prah pa je pri koruzi sposoben za oploditev le okoli 24 ur.
Če ni svežega, se svila ne more oploditi ali se zaradi visokih temperatur hitro posuši. Za normalen pridelek koruza potrebuje vodo od začetka metličenja pa do konca vodene zrelosti. Porabo povečujejo visoke temperature zraka in nizka zračna vlažnost.
Najbolj kritična so obdobja metličenja, svilanja in oplodnje.
V kombinaciji z vročinskim stresom se rastne razmere hitro poslabšajo. Še posebno na lahkih tleh.
Suša od oplodnje do mlečne zrelosti zmanjšuje število zrn v vrsti. V vseh fazah rasti se lahko listi sušijo. Če jo suša poškoduje, je koruza praviloma bolj občutljiva za poškodbe zaradi glivičnih bolezni in škodljivcev.
Posejali okoli 40.000 ha koruze
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo leta 2015 v Sloveniji na 37.743 ha kmetijskih površin pridelane 338.712 ton koruze za zrnje, povprečen pridelek je bil 9,0 t/ha. Podoben je bil leta 2014, v sušnem letu 2013 pa je padel le na 5,4 t in leta 2012 na 7,1 t/ha.
Površina zemljišča s koruzo za zrnje se vsako leto spreminja, med 36.000 in 42.000 ha v zadnjih petih letih. V 19. stoletju ni bilo veliko polj posejanih s koruzo. Omenjeno je, da so jo gojili na območju Ribnice, in ker se njena pridelava ni širila, je cesar Karel VI. ljudi prisilil, z administrativnim odlokom, da so jo začeli sejati. Tako se je med svetovnima vojnama začela zelo širiti.
Največ površin, posejanih s koruzo za zrnje, je bilo med letoma 1991 in 1995, in sicer okoli 55.000 ha, po letu 1991 so se zmanjševale. Leta 2006 jih je bilo 40.000 ha. Pozneje se je površina spreminjala. Po letu 2003, ko se je pojavil koruzni hrošč, so se zemljišča, posejana s koruzo za zrnje, posledično začela zmanjševati. Najmanj smo jih imeli leta 2010, in sicer 36.433 ha.
Obetajoč pridelek
Pridelek se je z leti prav tako spreminjal. Iz leta v leto se je počasi povečeval, in sicer ga je bilo med letoma 1991 in 1995 5 t/ha, leta 2011, že 8,8 t/ha. Leta 2012 se je povprečen pridelek zmanjšal na 7 t/ha, leta 2013 pa zaradi suše, ki je problem zadnjih nekaj let, na 5,4 t/ha.
Napovedi pridelka v biltenu MARS Evropskega raziskovalnega centra – JRC kažejo na dokaj ugoden letošnji pridelek zrnja koruze na območju EU, okrog 7,35 t/ha, kar je več kot lani, ko ga je bilo 6,30 t/ha. Letošnja napoved pridelka bo tako za 16,6 % boljša kot lani in za 6,1 % boljša kot v zadnjem petletnem povprečju. Obeti pridelka za Slovenijo kažejo, da ga bo 8,20 t/ha, kar je za 8,4 % manj kot lani in za 4,4 % več kot v petletnem povprečju.
Pasji dnevi letos blagi
Konec julija začne na nebu s Soncem vzhajati zvezda Sirius v ozvezdju Velikega psa. Pasji dnevi se začnejo 23. julija in trajajo štiri tedne, do 23. avgusta. Gre za podnebno razporeditev na severni polobli, še posebno pogosto izraz uporabljajo na območju Sredozemlja, čeprav so o pasjih dnevih govorili že v starem Egiptu.
Povezani so s Siriusom. Niso pa nujno vroči. Kljub enemu vročinskemu valu v letošnjem poletju in pogostim nevihtam večje pasje vročine ni na vidiku, temperature bodo konec julija znova okoli 30 °C.
Kaj postorimo konec julija
• Zaščitimo bučnice pred pepelasto plesnijo. Zaradi ugodnih vremenskih razmer (visoke temperature in relativna zračna vlaga) se je začela pojavljati pepelovka bučnic.
25. julij 2006
Dan se je začel z zelo toplim jutrom. V Mariboru je bila najnižja temperatura 21,1 °C, v Jeruzalemu v Slovenskih goricah so izmerili 21,0 °C, na Bizeljskem 20,4 °C in v Celju 20,3 °C. Celo v sicer hladnem Babnem Polju je bilo 16,0 °C.
