Velikonočni prazniki so bili za vremensko občutljive ljudi naporni in značilne težave so bile pogoste. Ko so se prazniki iztekli, je tudi vremenska obremenitev oslabela, ni pa povsem ponehala, saj je vreme pokazalo svojo muhasto aprilsko naravo.
Moč sončnih žarkov je že primerljiva moči v začetku druge polovice avgusta. Sončni žarki najprej ogrejejo tla, od tal se ogreje spodnja plast zraka, kar nekaj časa pa traja, da se ogrejejo tudi višje plasti ozračja. To vpliva na stabilnost ozračja, kaj hitro nastanejo kopasti oblaki, plohe, tudi nevihte. Ni naključje, da je prav aprilsko vreme skoraj sinonim za spremenljivost in nepredvidljivost. Tudi za napovedovanje vremena je obdobje na prehodu iz hladnega v topel del leta težavno. Pogosto je težko predvideti dejanski razvoj lokalnega vremena v območjih enakomernega zračnega tlaka, razlike v občutenem vremenu pa so lahko velike. Tudi površina morja se ogreva precej počasneje kot kopno.
Meritve kažejo, da se je podnebje v Sloveniji v zadnjih petdesetih letih ogrelo, sicer najbolj poleti, a tudi spomladi je trend ogrevanja izrazit in večji od letnega ter zimskega. To gotovo nekoliko vpliva tudi na vremenske značilnosti v pomladnih mesecih. Sicer nam je to letošnjo pomlad zelo nazorno pokazala narava, ki je po nenavadno mili zimi z razvojnimi fazami rastlin prehitevala za več tednov. S cvetenjem so že začele tudi trave, ki so krive za večji delež alergij na cvetni prah. Poleg cvetnega prahu trav je v zraku cvetni prah breze, hrasta, gabra, platane, jesena, vrbe in oreha. Malo ga v zrak prispevajo bukve in divji kostanj. V Primorju najdemo cvetni prah gabra, hrasta, cipresovk, jesena, krišine, v manjših količinah pa breze, trav, vrbe, divjega kostanja, bukve, oreha in murve, cveti tudi platana.
 | |
| Tanja Cegnar. |
UV-sončni žarki so v gorah že dosegli vrednost 7,5. Ker je v visokogorju še vedno obilna snežna odeja, se prejeti odmerek močno poveča in opuščanje zaščite pred sončnimi žarki, kaj hitro se pojavijo sončne opekline. Ker je v gorah ozračje še hladno, se moči sončnih žarkov pogosto niti ne zavedamo. Konec aprila in v začetku maja nas onesnaženost zraka ne skrbi, saj se je izteklo obdobje, ko smo v stabilnem ozračju brez padavin še lahko pričakovali povišane koncentracije delcev, sezona pojavljanja povišanih koncentracij ozona pa se tudi še ni začela.
V četrtek se začnejo prvomajski prazniki, ki bodo za marsikoga s prostimi dnevi ob koncu tedna podaljšani kar na štiri dni. Za zdaj vsi izračuni kažejo, da bo ozračje nad našimi kraji nestabilno, kar pomeni, da lahko računamo na krajša sončna obdobja in spremenljivo oblačnost z dokaj pogostimi padavinami, temperatura pa ne bo veliko odstopala od dolgoletnega povprečja. Vremensko občutljivim bo vreme konec aprila in v začetku maja pogosto povzročalo bolj ali manj izrazite težave.Kot zanimivost preletimo, kakšno vreme smo imeli ob koncu aprila in začetku maja v zadnjih letih. Lani je konec aprila zaznamoval topel jugozahodni veter; sončen in topel s temperaturo med 25 in 30°C je bil tudi 1. maj, a že naslednji dan je deževalo, ohladilo se je za okoli 5 °C. Zadnji aprilski dnevi leta 2012 so bili zelo topli, ob sončnem vremenu se je ogrelo do 30 °C; zadnji dan aprila so bile krajevne plohe, ki so zaznamovale tudi prve majske dneve, kljub ploham in občasno povečani oblačnosti se je nadaljevalo toplo vreme. April 2011 se je iztekel z nekaj sonca na Obali, drugod pa je prevladovalo oblačno vreme, občasno je tudi rahlo deževalo, temperatura je bila med 13 in 18 °C. V začetku maja so bile popoldanske plohe in nevihte.
Zadnje dni aprila 2010 je bilo oblačno s krajevnimi padavinami, temperatura je bila med 15 in 22 °C, zadnji dan meseca pa je bilo sončno. Prvi maj se je začel s sončnim vremenom in jugozahodnim vetrom, ki je prinesel toplejši zrak, sledilo je več oblačnih dni s pogostim dežjem. Sveže z občasnim dežjem je bilo zadnje dni aprila 2009. V začetku maja je sončna obdobja pogosto prekinjala oblačnost, nastajale so krajevne plohe in nevihte. Temperatura je bila od 16 do 23 °C. Konec aprila 2008 je bil sončen, v začetku maja pa je južni veter občasno prinašal dež.
