Deset dni po koncu prvega se je 5. julija začel drugi vročinski val v tem poletju. Kaže, da bo po jakosti in trajanju podoben prvemu. Temperatura je 10. julija ponekod na vzhodu in jugovzhodu države dosegla 36 °C.
Povprečna temperatura zraka v zadnjem mesecu je višja od dolgoletnega povprečja 1981–2010: za 3,3 °C v Novem mestu, 3,1 °C v Ljubljani, Mariboru in Šmartnem pri Slovenj Gradcu, za 2,7 °C v Portorožu, 2,4 °C v Biljah in Ratečah, 2,3 °C v Celju. Podobno je tudi v drugih nižinskih predelih.
Jutri bo dopoldne večinoma sončno, popoldne pa spremenljivo oblačno, nastalo bo nekaj ploh, na vzhodu tudi kakšna nevihta. Pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 15, na Primorskem bo lahko še tri stopinje topleje, najvišje dnevne pa od 21 do 26, na Primorskem do 29 stopinj Celzija. V nedeljo bo na Primorskem večinoma sončno, drugod bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Pihal bo severovzhodni veter. V ponedeljek bo sončno, napovedujejo prognostiki Agencije RS za okolje. |
Podpovprečna je marsikje tudi količina padavin: v Novem mestu je od 10. junija do 10. julija padlo 36 odstotkov dolgoletnih padavin, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu 40, v Celju okrog 60 odstotkov, v Ljubljani, Biljah, Mariboru med 80 in 90, na Obali blizu dolgoletnega povprečja. Marsikje se sporadično že pojavlja suša površinskega sloja tal. Težava je, da so bile padavine lokalnega značaja. V Portorožu je na primer 76 mm dežja v zadnjem mesecu padlo v dveh večjih deževnih dogodkih, 29. junija in 1. julija. Marsikje je z neurji prišel obilen dež in je veliko padavin odteklo, ponekod je padala tudi toča.
Kaj storiti po toči?
V letošnjem poletju je ponekod že večkrat zaropotala toča. Na Štajerskem prve ocene kmetijskih svetovalnih služb kažejo, da so prizadeti predvsem posevki ozimnih žit, koruze, soje in oljnih buč. Posevki žit so večinoma pred žetvijo, to je najbolj občutljivo obdobje za zmanjšanje pridelka. Svetujejo, da po toči na poškodovanih območjih kljub višji vlagi v zrnju čim prej opravimo žetev. Povečuje se tudi nevarnost za ponovno poleganje slame ob eventualnih novih nalivih. S točo poškodovane posevke soje in poznega krompirja čim prej poškropimo z aminokislinami in bakrom, da bi pospešili celjenje ran in pojav nekaterih drugih glivičnih bolezni. Podobno je pri drugih kulturah.
Koruza tik pred metličenjem
Sušne razmere niso ugodne za posevke koruze, ki je tik pred fazo metličenja in svilanja ali že v njej. V tem obdobju je za koruzo zelo nevarna tudi toča, ki lahko prepreči oploditev in zmanjša listno maso. Koruza ima med metličenjem največje potrebe po vodi v obdobju od cvetenja do mlečne zrelosti. Porabo vode povečujejo visoke temperature zraka in nizka zračna vlažnost. V vročih dneh porabi tudi več kot 6,5 litra vode na kvadratni meter. Na Šentjernejskem polju bi koruzna rastlina potrebovala v juliju kar 3-kratno zalivanje po 20 mm. Brez zalivanja je že od konca junija v sušnem stresu, občasne količine dežja pa so premajhne, da bi dosegle porabo rastline. V kombinaciji z vročinskim stresom so rastne razmere za koruzo še slabše.
Vode primanjkuje na lahkih tleh
Posebno listi kažejo pogosto pomanjkanje vlage s tem, da v popoldanskem času začnejo veneti. Začasna ali prehodna uvelost nastane takrat, ko več vode izhlapi iz rastline kot je lahko dobi iz tal, deloma tudi iz zraka. Stalna uvelost je posledica pomanjkanja vode v tleh, tako da si rastlina ne opomore, dokler se vlažnost v tleh ne poveča. Zato je zelo pomembna struktura tal. Zastajanje vode na površini tal običajno pomeni tudi slabšanje strukture tal in zaskorjenje, odtekanje po površini pa odnašanje rodovitnega zgornjega dela tal.
