LJUBLJANA – Potem ko so pretekli teden razkrili, koliko otrok naj bi bilo umrlo zaradi strokovnih napak pediatrične klinike,
je Portal Plus zdaj objavil obširno analizo strokovnih, akademskih in raziskovalnih referenc strokovnih direktorjev in predstojnikov kliničnih oddelkov ljubljanskega kliničnega centra. V analizo so tokrat zajeli le strokovna direktorja interne in kirurške klinike ter predstojnike njihovih kliničnih oddelkov in služb.
Ugotovili so, da je samo en njihov članek objavljen v eni najuglednejših znanstvenih revij na svetu (New England Journal of Medicine), drugi pa v ugledni reviji The Lancet. Da so njihove prispevke lahko uvrstili v kategorije, so uvedli tako imenovani »indeks minimalne raziskovalne higieničnosti (IMRH)«. Za higienični minimum so vzeli kriterij, da posameznik povprečno objavi po en prispevek na leto od začetka akademske kariere v reviji z znanstvenim indeksom citiranja, preverljivim v javni zbirki podatkov PubMed. Posameznike so razdelili v štiri kategorije.
Porazni rezultati
Na spletni strani Portala Plus je objavljena tabela, v kateri pa, kot je razvidno, kar 16 vodilnih (na skupaj 27 kliničnih oddelkih) ne izpolnjuje raziskovalnega minimuma higieničnosti. Pri njih, tako pravijo na portalu, akademska kariera ni na prvem mestu, ampak gre bolj za umeščanje v hierarhijo ustanove. Garancije za ustrezen raziskovalni in strokovni razvoj oddelka tako ni, obstaja pa večja nevarnost, da »zavira mlajše in bolj prodorne zaradi bojazni pred izgubo stolčka«. Upravičeno je vprašanje, ali so ti strokovnjaki primerni za mesto strokovnega direktorja ali predstojnika oddelka.
In kateri so med njimi? Celo prof. dr. Tomislav Klokočovnik (KO za kardiovaskularno kirurgijo), ki je od leta 1998 objavil 18 člankov, njegov indeks IMRH pa je manjši od ena (»članki izrazito nizke znanstvene vrednosti«). V najnižji kategoriji so se znašli še prof. dr. Mirta Koželj (KO za kardiologijo), mag. Jana Brguljan Hiti (KO za hipertenzijo – od leta 1993 je objavila zgolj tri članke), prof. dr. Marjeta Terčelj Zorman (KO za pulmologijo), Gregor Veninšek (Center za geriatrično medicino), mag. Hugon Možina (Internistična prva pomoč), doc. dr. Franc Jelenc (KO za abdominalno kirurgijo), prof. dr. Mihael Sok (KO za torakalno kirurgijo), prof. Ivan Vidmar (KO za otroško kirurgijo – od leta 1999 objavil šest člankov), prof. dr. Matej Cimerman (KO za travmatologijo), prof. dr. Uroš Ahčan (KO za plastično kirurgijo), prof. dr. Vesna Novak-Jankovič (KO za anesteziologijo), doc. dr. Andrej Kansky (KO za maksilofacialno kirurgijo), asist. Bojan Štrus (KO za urologijo), prof. dr. Dragica Smrke (KO za kirurške okužbe) in asist. Anže Kristan (Urgentni kirurški blok).
Svetle izjeme
Le trije so objavili toliko člankov, ki so obenem dovolj kakovostni, da so jih uvrstili med »absolutne težkokategornike«. Akademska kariera jim je na prvem mestu in so garancija za ustrezen raziskovalni ter strokovni razvoj oddelka, pravijo na portalu. Med njimi so prof. dr. Marko Noč (KO za intenzivno interno medicino), ki je od leta 1990 objavil 86 člankov, njegov IMRH pa je 3,4, prof. Dr. Jadranka Buturović Ponikvar (KO za nefrologijo) in prof. dr. Matija Tomšič z oddelka za revmatologijo, ki je od leta 1988 objavil 104 članke z IMRH 3,9.
Preostala peščica se je znašla nekje v sredini. In kaj so še ugotovili? Gregor Veninšek nima nobene objave v reviji z znanstvenim indeksom citiranja niti doktorata znanosti, Brguljanova pa je vse svoje tri članke objavila pred letom 1996 … Vsi trenutni predstojniki kirurških oddelkov so objavili občutno manj kot prvi trije internistični 'težkokategorniki': prof. Noč, prof. Tomšič in prof. Buturović-Ponikvarjeva, so sklenili pri Portalu Plus.
