Če bi v gostilniški debati kdo izjavil, da nas je vreme te dni močno presenetilo, bi se prijatelji morda celo čudili, češ, saj je bilo tako že v začetku julija, a tudi junija, ko so se kmetje veselili po količini obilne žetve, hkrati pa jih je zelo skrbelo, kako bodo vse poželi. Sončni dnevi namreč še nikoli niso bili tako redki kot letošnje poletje.
Za žito je junija in julija padlo preveč dežja. Kmet s Krškega polja mi je zaskrbljeno rekel: »V teh dneh moramo požeti, tako je vlažno, da je začelo kaliti na klasu!«
Le 13 vročih dni, sicer 20
Temperatura v drugi polovici junija in v juliju je večinoma ostala pod mejo 30 stopinj, izjeme so bili 6. in 7. julij ter obdobje med 16. in 20. »V juniju in juliju smo v Ljubljani izmerili 13 vročih dni z najvišjo temperaturo vsaj 30 stopinj Celzija. To pa ustreza povprečni vrednosti za obdobje 1981–2010, ki je 12 dni. Stoletno povprečje pa je le osem.«
Se podnebje obrača? »Oh, ne, ne,« odgovarja klimatologinja mag. Tanja Cegnar z agencije za okolje, »prej gre za izjemo zadnjega obdobja, saj smo lani v juniju in juliju našteli 21 takih dni, predlani pa celo 23.« Povprečje zadnjih 14 let je okoli 20 dni. Zanimivo je tudi, da letos v juliju živo srebro v Ljubljani prvič po juliju 2009 ni zlezlo nad 35 stopinj, ampak se je ustavilo že pri 32.
V Vipavski dolini se je začela pojavljati plodova vinska mušica (Drosophila suzukii). To je tujerodna vrsta žuželk, ki se v Evropi hitro širi in so jo pri nas prvič opazili pred štirimi leti. Napada plodove številnih sadnih vrst, letos največ težav povzroča breskvam, kjer se prvič pojavlja v takšnem obsegu. Pred štirimi leti je že povzročila večjo gospodarsko škodo na češnjah. Ukrepov za zatiranje plodove vinske mušice za zdaj še ni. V juniju in juliju je bilo v Ljubljani le 13 vročih dni. Pšenica bo letos v glavnem uporabna le za krmo živali. |
Melisa oplazila Slovenijo
Presežek padavin nad dolgoletnim povprečjem je najizrazitejši na Primorskem, kjer je julija padlo kar štirikrat toliko dežja kot običajno. Padavine letošnje poletje niso zelo pogoste samo pri nas, ampak je obilno namočen tudi osrednji del Balkana; ne pozabimo na katastrofalne poplave v Bosni, na Hrvaškem in v Srbiji.
Poleti smo vajeni, da vremenske fronte naše kraje večinoma le oplazijo. V zadnjih dneh pa smo bili priče ciklonu Melisa, kot so mu nadeli ime hrvaški meteorologi, ki je v slogu orjaških ciklonov – orkanov v Mehiškem zalivu ali tajfunov na Daljnem vzhodu – potoval ob hrvaški obali proti severu ter kot igračke razmetaval jadrnice in čolne po lagunah.
Zakaj? »Tega poleti res nismo vajeni, saj se njihova pot v primerjavi z zimskimi potmi ciklonov in vremenskih front poleti navadno pomakne višje proti severu. Letošnje poletje pa se je v severno Sredozemlje vedno znova spustil ciklon, ki ga pogosto spremlja tudi dobro izraženo krožno gibanje v nasprotni smeri urnega kazalca več kilometrov visoko. Središče ciklonov se največkrat pomika proti vzhodu nad Balkan južno od Slovenije,« pojasnjuje Tanja Cegnar.
Tako se je zgodilo tudi tokrat, ko je Melisa, ciklon s premerom 600 kilometrov, oplazila Slovenijo. Zlasti so njeno moč, sicer že oslabljeno, čutili na Obali, na Štajerskem in v Prekmurju. Tako vreme tudi v naših krajih očitno povzroča nadpovprečno pogoste padavine, poudarja Cegnarjeva in pojasnjuje, da prav to hkrati preprečuje širitev toplega zraka nad naše ozemlje. »Edina prava izjema je bil vročinski val med 7. in 12. junijem, ko je temperatura zraka v nekaterih slovenskih krajih dosegla 35 stopinj. A tudi to je svojevrstno presenečenje, saj je tako visoka temperatura v začetku junija vendarle neobičajna.«
Orkan usločenih oblakov
Za ciklone in tudi za Meliso je značilno, da se v njih zrak dviga. Ob dviganju pa se ohlaja, nastopi kondenzacija vodne pare in nastanejo oblaki ter padavine. V ciklonu so oblaki večinoma združeni v velike usločene oblačne pramene, ki merijo več sto kilometrov, neredko jih presežejo celo tisoč. Močne nevihte spremljajo močni nalivi, lahko tudi toča, ter močni sunki vetra. Med eno samo zelo močno nevihto lahko pade toliko dežja kot ga v običajnih razmerah v celotnem mesecu. Če je toliko padavin v kratkem času, nastopijo težave z odtekanjem meteorne vode.
Na Jadranu se ob močnih poletnih nevihtah pojavljajo tudi tornadi, ki jim tam pravijo pijavice (vodne trombe). »Njihov premer je majhen in ga merimo v metrih, do nekaj deset, kljub temu pa zaradi velike hitrosti vrtinčastega vetra naredijo veliko škode,« pojasni Cegnarjeva. Razvita pijavica sega v višino (bolje bi bilo reči navzdol) od baze oblaka do morja. Nad kopnim so tornadi v naših krajih bistveno manj pogosti kot nad morjem.
Moča na poljih in slabše bučnice
Kmetje pravijo, da je bila žetev nadpovprečna, hkrati pa je kakovost pšeničnega zrna prav zaradi nenehnega dežja zelo slaba, zato je manj primerno za moko za kruh in ga bodo letos večji odstotek porabili za krmo za živali. Tudi agrometeorologinja dr. Andreja Sušnik z agencije za okolje potrjuje, da bo letošnja letina pridelka glede na sušni leti 2012 in 2013 po količini boljša. »Pa vendar optimalni pridelek tudi letošnje leto ovirajo spremenljivo vreme, bolezni in škodljivci. Padavine in vlažno vreme vplivajo na močnejši pojav in širjenje glivičnih obolenj predvsem pepelovk in plesni, prav tako so ugodne razmere za obolenja, ki jih povzročajo bakterije.«
Težave pri rasti rastlin povzročajo tudi mokra, zbita in neprezračena tla. »Pridelek bučnic bo zato količinsko in kakovostno slabši,« opozarja Sušnikova.
Koruza vodilna poljščina
Spomnimo se Vorančeve novele Boj na požiralniku, kjer se voli očetu Dihurju med oranjem ustavijo, on pa zakolne: »Oooh, ti prekleta moča...« V drugem prizoru ga sosed vpraša, kakšna bo kaj letina. Ob poletni suši Dihur odgovori: »Oh, kar dobro kaže!« Sosed pa se namuzne, in če se prav spominjam, tudi on napol zakolne: »Meni pa bo vse vrag vzel.«
Letos med kmeti slišimo podobne pogovore, koruza dobro raste tam, kjer jo sicer lovi suša. »Zaradi obilice dežja to poletje zelo dobro uspeva, je zelena in visoka. Ironično pa je boljša na prodnatih, odcednih tleh kot na težki zemlji, kjer ob letošnjih padavinah obstaja nevarnost, da bi voda zastajala,« pojasni Sušnikova. Na Krškem polju, kjer so tla prodnata, zračna in odcedna, koruza pa potrebuje veliko vode, obenem pa so doli pod Gorjanci znane junijske in julijske suše, zato ni primerna. Tudi Prekmurje v preteklosti ni bilo znano po prašičjereji in koruza vsekakor ni bila glavna kultura.
Kljub vsemu smo v preteklosti v lovu za dobičkom naravo nekako posilili z neprimernimi kulturami in koruza je danes v Sloveniji vodilna poljščina. »Z njo je mogoče pri nas na njivah pridelati največjo količino hrane oziroma krme. Sejejo jo praktično na vsaki kmetiji in v naši državi raste kar na 40 odstotkih vseh polj.«
Zaradi pogostih padavinskih dni je zemlja dobro namočena. »To pa ne pomeni, da se ob intenzivnem vročinskem valu v avgustu zaloga vode v površinskem sloju morebiti ne bi izčrpala,« za konec dodaja Sušnikova.
