Eden od nedvomno velikih evropskih mislecev z začetka 20. stoletja Walter Benjamin je septembra 1940 spoznal, da bo zanj bolje, če se pred grozečim zalezovanjem Gestapa umakne čez lužo. Za začetek v ZDA, pozneje pa morda, če nam je dopuščeno špekulirati, v Ekvador ali Bolivijo. Iz Francije je, to vemo, nameraval čez Španijo priti do Portugalske, od tam pa odpluti v Ameriko. V domnevno Koromandijo. Toda francoske oblasti mu niso dovolile zapustiti Francije, ker kot nemški begunec ni imel izstopnega vizuma, pa še španski mejni prehod je bil zaprt. Benjamin je v brezupu naredil samomor. Toliko o tem, koliko so bile zdajšnje članice EU že pred 70 leti pripravljene pomagati tistim, ki jih je neka (totalitaristična) velesila obsodila, še preden jih je obtožila.
Leto 2013. Španija, Italija, Francija in Portugalska zgolj zaradi suma, da bi bil lahko na njegovem krovu tudi nekdanji pogodbeni sodelavec ameriške Nacionalne varnostne agencije Edward Snowden, zaprejo zračni prostor za letalo bolivijskega predsednika Eva Moralesa. Na željo ZDA. Španija je potem sicer dovolila, da se je letalo na njenem letališču oskrbelo z gorivom in znova poletelo na vzhod, proti Avstriji, kjer pa so zahtevali, naj jim bolivijski predsednik omogoči skrbni pregled notranjosti letala. Predsednik Morales se je resda vračal iz Moskve v La Paz in je tudi res izjavil, da je pripravljen proučiti Snowdnovo prošnjo za azil. Bolivija je pač ena od 21 držav, na katere je Snowden naslovil svojo prošnjo za morebitni azil.
Če skrajšam: temu, kar so si privoščile Španija, Italija, Francija, Portugalska in Avstrija, ki očitno le slepo ubogajo svoje ameriške gospodarje, bi leta 1940 rekli nacizem ali fašizem ali, če poskušamo poiskati nevtralnejšo definicijo, zavrženi proticivilizacijski totalitarizem. Evropski poslanec Ivo Vajgl ima prav: »avstrijski« (ameriški) pregled predsedniškega letala je nedvomno mogoče šteti za teroristično dejanje. Drugič, prav vse članice EU bi, če bi bile pravne in demokratične, morale zdaj Snowdnu same ponuditi azil. Žal pa je že Walter Benjamin menda rad citiral Franza Kafko: »Obstaja neskončno veliko upanja v vesolju, vendar ne za nas.«
