Sneg je ob zadnjem prehodu fronte prineslo tudi v doline. Štirinajstega novembra ga je bilo v nižjih predelih Slovenije malo, v Zgornjesavski dolini okrog 20 cm, v hribovju okrog Ljubljane 8, na Postojnskem 7, v Ljubljanski kotlini 4 in delu nižinske Koroške ter Kočevske le okrog centimetra. Več ga je v visokogorju, v Julijskih Alpah in zahodnih Karavankah od 10 do okoli 30 cm, v Kamniško-Savinjskih Alpah, v vzhodnih Karavankah od 20 do 40. Tudi v hribovitih predelih preostalega dela Slovenije je trenutno novega snega od 10 do 20 cm, v Zasavju tudi čez 30.
V zahodni Sloveniji bo pretežno jasno. Drugod bo oblačno, v jugovzhodni Sloveniji bo občasno rahlo deževalo. Količina padavin bo majhna. Burja na Primorskem bo nekoliko oslabela. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 5, ob morju 7, v alpskih dolinah do –4, najvišje dnevne od 2 do 6, na Primorskem do 13 stopinj. Na Primorskem bo burja na izpostavljenih delih v sunkih še presegla 100 km/h. Obeti V petek bo pretežno oblačno, krajša sončna obdobja bodo ob morju. Predvsem v vzhodni polovici Slovenije bodo občasno rahle padavine. V noči na soboto se bodo razširile nad večji del Slovenije in v soboto dopoldne ponehale. Meja sneženja bo med 400 in 600 metri nadmorske višine. V soboto popoldne se bo od severa delno zjasnilo. Na Primorskem bo oba dneva pihala šibka do zmerna burja.
|
Tla še topla
Tla so še topla in v nižinskih predelih njihova temperatura ni padla pod 0 °C, večinoma je med 4 in 5, le na Primorskem so še ogreta na 11 °C. V krajih, kjer so pokrita s snežno odejo, ta služi kot toplotna izolacija in je nihanje temperature zmanjšano.
Temperatura v površinskem sloju tal se spreminja podobno kot temperatura zraka. Največje spremembe so na površini tal in se z globino zmanjšujejo. Nekoliko globlje sezonska temperatura tal narašča in pada počasneje kot na površju. Zaradi temperature površinskega sloja ter zraka so tla v pozni jeseni in pozimi toplejša na večji globini, spomladi ter poleti pa v plitvejšem delu. Globina, do katere zaznamo sezonske spremembe, je odvisna predvsem od klimatske regije. V hladnih kontinentalnih regijah je to do 20 metrov, v tropih do okoli 10.
Sneg preprečuje izgubo toplote
Poleg sezonskega je značilno tudi dnevno nihanje temperature tal. Zjutraj, pred sončnim vzhodom, je temperatura površine tal najnižja, najvišja je sredi dneva. Zakasnitev minimalne in maksimalne dnevne temperature tal se veča z globino. Temperatura zraka pri tleh je podnevi višja, ponoči pa nižja od temperature zraka na dveh metrih nad tlemi.
Največje dnevno nihanje je prav na površini tal, zmanjšuje se z globino in časovno zaostaja za nihanjem temperature zraka v odvisnosti od lastnosti tal – toplotne prevodnosti ter tudi drugih dejavnikov, kot so barva tal, vremenske razmere, vegetacijski pokrov, snežna odeja.
Dnevno nihanje je manjše v mokrih, zbitih ter zamrznjenih tleh. Nihanje je zelo majhno v tleh, pokritih s snegom, ker zrak med delci snega prepreči izgubo toplote. Dnevno nihanje temperature tal je zelo veliko na suhih in rahlih tleh. Najbolj se segrejejo temna tla z veliko humusa, vlažna se segrevajo počasneje ter se tudi ohlajajo počasneje.
Rast skoraj ustavljena
Smo v obdobju, ko je rast vegetacije skoraj ustavljena, saj mora biti za fiziološki razvoj rastline vsaj 5 °C. Rahel sneg je odlična odeja, ki varuje tla in rastline pred mrazom. Novozapadli sneg prevaja toploto desetkrat slabše kot mokra tla. Zato pade temperatura tal pod snežno odejo le malo pod ničlo, pa čeprav se temperature zraka spustijo pod –20 °C. Od toplote v tleh so odvisne številne funkcije rastlin, od kalitve semena, rasti in razvoja korenin do razvoja rastlin.
Vegetacijski pokrov vpliva na dnevni in letni tok temperature tal površinskega sloja. Zmanjšuje prodiranje sončnih žarkov do tal, del energije se porabi za transpiracijo in fotosintezo. Ponoči in v hladnem delu leta ima vegetacija termoizolacijsko vlogo in zmanjšuje izgubo toplote ter viša temperaturo tal. Zato gozdna vegetacija v poletnih mesecih zmanjšuje segrevanje tal, razlika med gozdnimi in kmetijskimi tlemi je lahko tudi do 20 °C. V zimskih mesecih so lahko gozdna tla toplejša, saj vegetacija preprečuje izgubo toplote. Gola tla se hitreje ogrejejo in ohladijo kot poraščena z vegetacijo, pokrita s snegom ali mulčem.
Na spletu lahko spremljate višino snežne odeje |
, polet tega Arso za visokogorje izdaja
Dneve od 18. do 21. novembra 2016 so zaznamovali obilne padavine in močan veter. Največ padavin, 200–300 mm, je padlo na južnem robu Julijskih Alp. Na Letališču Portorož je samodejna meteorološka postaja izmerila 106 mm dežja v slabih štirih urah, kar predstavlja dogodek s povratno dobo okoli 50 let. Drugje nalivi oziroma dolgotrajnejše obilne padavine niso presegli desetletne povratne dobe. |
