NA KOŽO

Ta veseli dan kolture

Objavljeno 06. februar 2013 23.35 | Posodobljeno 06. februar 2013 23.40 | Piše: Andrej Predin
Ključne besede: komentar

Kultura je kot zrak, nestisljiva, s povečevanjem pritiska se veča njena moč.

Andrej Predin.

Spletna videoserija Mariborska vest z Duletom Vaupotičem v svoji poslovilni epizodi dokončno zaokroži satirično poslanstvo v okviru Evropske prestolnice kulture oziroma kolture, kot je glavnemu junaku v usta položil scenarist Rok Vilčnik. Ustvarjalci epizode si ne bi mogli želeti bolj razgibanega leta, štajerska prestolnica se je znašla v ponorelem plesu kulturnih in kolturnih prireditev, imenitnih gostov, dolgih nosov, škodoželjnih jezičkov in seveda lepljivih prstov. Pod dirigentsko taktirko bivšega župana je tole nenavadno rajanje k plesu zapeljalo vso državo, in hitrost vrtenja vztrajno narašča. Kot na vrtiljaku se brišejo robovi med posamezniki in obrazi se združujejo, njihovo vpitje postaja enoglasno. Če je večina doslej ostajala nedovzetna za glasove prepričanih, ki so bolj kot ne prepričevali sami sebe, sta se zdaj začela širiti nemir in kazanje s prsti. Medtem ko nekaterim maske padajo, si jih drugi natikajo.

Pred časom sem v roke prejel Antičeve Znamenite govore, ki so svojevrstno spričevalo zgodovine človeštva, in prav vsi zbrani govori vplivnih mož in žena, tudi Slovencev, imajo močan kulturni pečat, globoko so usidrani v svoje okolje in čas. Veliki in predvsem uspešni manipulatorji so se zavedali, da ne obstaja zmaga, če nimaš kulture na svoji strani, ali, bolje rečeno, če si se obrnil zoper kulturo, boš slej ko prej izgubil. Ne preseneča, da je najmočnejše orožje novodobnega imperializma prav izvoz kulture. Lep primer je televizijski program, ki je na glave naše mladine nataknil kape za bejzbol, jih skril v preširoke hlače in pripravil do tega, da se vedejo kot črnci iz predmestja. Kolturneži bodo seveda zamahnili z roko in rekli So what? Ljudje smo pač različni in marsikdo ne premore miselnega zavoja, spoštovanja, odgovornosti in avtorefleksije. Ti nesrečniki slutijo, da obstaja nekaj, česar ne razumejo, zato si v odziv na stisko grizejo lastno roko. Nasilje ne vodi nikamor, nekaterih stvari preprosto ne moreš nadzorovati in omejiti. Kultura je kot zrak, nestisljiva, s povečevanjem pritiska se veča njena moč. Prav zaradi tega so obdobja krize najbolj plodna za krepitev kulture, osebne in narodne zavesti. Zmagovalec jutrišnje tekme na Kongresnem trgu je tako že znan. To smo mi.

Deli s prijatelji