Roko na srce: policistov ne maramo preveč. Ker nam noč in dan gledajo pod prste. Ker so Zakon. Z razlogom pisano z veliko začetnico. Vsi ostali smo bolj ali manj veliki ali mali grešniki, nekaterim pa so grehi tudi poklic. Donosen poklic. Dodatno na naš hlad do modrih angelov vpliva tudi prepričanje, da se vselej pojavijo, ko jih ne potrebujemo, skorajda nikoli pa, ko jih zares potrebujemo. O policistih je tudi neskončno šal in vicev, za nekatere od njih sploh ne vemo, da to so. Ker se nam zdijo docela resnični. Tisti o policaju, ki se je pred ponosnim komandirjem hvalil z osvojitvijo bronaste medalje na policijski matematični olimpijadi, ker da je na vprašanje, kolikokrat je 4 krat 8, odgovoril s 35, temu nemara še najmanj pritrjuje.
Danes je dan slovenske policije. Sprememba datuma je prišla z osamosvojitvijo, v eks jugi so miličniki svojemu prazniku nazdravljali 13. maja. Kot se spodobi, v zlikanih uniformah in zloščenih čevljih. Kako ga bodo danes, bomo videli. Upam, da na vsakovrstne proslave po vsej deželi ne bodo zamujali. Sploh pa da se za morebitne zamude ne bodo izgovarjali na težave s tuširanjem. Iz zanesljivih virov smo namreč izvedeli, da se bojda tudi pri tem opravilu strogo držijo črke Zakona. In vodovodno pipo dosledno skrbno privijejo vsakič, ko se na bojlerju zasveti rdeča luč.
Jasno, tudi mali in veliki grešniki si želimo svoj košček policijskega praznika. Na njihov dan jim privoščimo veselo in čim daljše praznovanje, kar bi nam posledično zagotavljalo mirno in spokojno soboto. Kajpak brez iztegnjenih modrih angelskih rok z loparčki v desnici in z alkotesti v žepih. Dodatno jim zagotavljamo celo, da v tem primeru danes ne bomo izdali podrobnosti vsebine pogovora med policistoma, ki sta med dolgočasnim patruljiranjem učeno razglabljala, kako je življenje na Marksu zgolj hipotenuza. In tudi, da ne bomo večje pozornosti namenjali najdbi neznanega trupla v Shakespearovi ulici. Ko sta policista o srhljivi najdbi sicer nemudoma spisala poročilo, a se jima je zataknilo pri imenu ulice. »Kako se napiše Shakespearova?« je vprašal prvi drugega. Ta pa: »Ne vem, odnesiva truplo raje v Vodnikovo.«
