NA KOŽO

Ta, ki gre gor, 
ni nor!

Objavljeno 06. april 2017 00.35 | Posodobljeno 06. april 2017 00.36 | Piše: Tina Horvat
Ključne besede: komentar

Žalost svojcev in prijateljev še povečujejo komentarji na družabnih omrežjih.

Strašen teden je za nami. V soboto je pri sestopu s Triglava v smrt omahnil izkušeni planinec Boris Heričko, nekaj dni pozneje nas je presunila tragedija Igorja Zlodeja in Tatjane Maze na Višu. Letošnja zimska sezona je pokosila neverjetno veliko alpinistov in izkušenih gornikov. Začelo se je novembra, ko smo onemeli ob smrti alpinista Domna Kastelica na Mont Blancu.

Na začetku decembra so v enem samem vikendu umrli kar trije, v Poncah Tine Osolnik, v Olševi zdravnica z Raven na Koroškem in v Škrlatici Sašo Petrovčič. Na predzadnji dan starega leta je pred očmi soplezalke v smrt z Oltarja omahnil Simon Kurent, marca pa je v bavarskih Alpah nesrečno zdrsnil član slovenske alpinistične reprezentance Domen Petrovčič. Le veliki sreči se lahko zahvali gorski reševalec Jurij Jeršin, da je preživel zdrs na poledenelem območju Jalovca, po katerem okreva še danes.

Ljubitelji gora smo seveda pretreseni, žal pa žalost svojcev in prijateljev še povečujejo komentarji na družabnih omrežjih. »Gora ni nora, nor je tisti, ki rine gor. Mu je bilo treba bedaku, doma naj bi bil. Sam je iskal nesrečo, kdo pa ga je prisilil, da je rinil z glavo skozi zid. Lahko bi šel na majhen hribček, pa bi še danes bil,« je napisal neki Branko pod poročilom o gorniški nesreči. Neverjetno, kako grenak priokus pustijo te besede. A kdo je tukaj nor, če ne tisti, ki obsojajo alpiniste in vse, ki so si izbrali drugačno življenje od poležavanja z daljincem v roki, všečkanja in komentiranja.

Če bi gledali statistiko, bi takoj ugotovili, da so za človeštvo veliko nevarnejši posedanje, nacejanje in nažiranje, kar vodi v množico smrti zaradi srčno-žilnih bolezni. Kdor po nesreči, v kateri tragično premine alpinist, na FB napiše, da gora ni nora, ampak je nor tisti, ki gre gor, bi moral nujno k psihiatru, če se noče utopiti v sovraštvu do vseh in do sebe. Dober psihiater pa bi vsakemu takemu moral med drugimi terapijami priporočiti tudi veliko gibanja na svežem zraku in obisk gora. Te so za naše duševno zdravje veliko bolj zdravilne kot pa ždenje v lastnem sovraštvu. 

Deli s prijatelji