»Vse se da, če se hoče,« nam pojasni 26-letna Martina Šenica sredi Novega mesta. Sonce greje, poletje v deželi, Martina pa ponosna – danes ima 57 kilogramov, včasih jih je prenašala 112. Namesto konfekcijske številke 46 zdaj nosi le 38. Zanimivo je, da ima zdaj tudi manjšo številko čevljev – danes kupuje obutev s številko 39, prej je nase spravila tako s številko 43.
Odločno nad kilograme
Sprememba je bila dolgotrajna, miselni preblisk pa hiter. Potreben je bil trenutek, predvsem pa jasen povod. Pisala je diplomo, bil je januar 2010. Kot mnogo deklet njenih let se je tudi ona na prvi pogled zaljubila v – hlače! »Hotela sem jih imeti, a kaj ko jih nisem spravila nase. Bila sem predebela,« brez ovinkarjenja prizna, kaj se je zgodilo v trgovini, kjer jih je pomerjala. »Hotela sem spremembo, odločila sem se, da se bom znebila odvečnih kilogramov,« se spomni odločnosti, s katero se je spoprijela s čezmerno težo, ki so ji botrovale težave s ščitnico.
Naprej je na spletnem portalu youtube našla nekaj vaj in jih nato delala redno in marljivo. Mati ji je kupila še sobno kolo in orbitrek. »Samo s tem sem se znebila 33 kilogramov,« ponosno pove in da vedeti, da so potrebni le železna volja in nekaj tehničnih pripomočkov. Vendar zgolj gibanje ni dovolj, spremenila je tudi prehrano. Kruhu se je odpovedala. Namesto enega ali dveh obrokov si je večkrat vzela čas za hrano, ta je prišla na vrsto tudi po zahtevnih treningih. »Pojem veliko sadja in zelenjave. V enem dnevu imam več obrokov. Jem tudi po večernem treningu. Telo ne sme biti lačno,« nas poduči, v isti sapi pa doda, da se sladicam ni odpovedala. »Saj se mi ni treba. To bi bilo neumno. Jem jih, bistveno pa je, da se gibam. Pijem pa le vodo.«
Družina jo posnema
Začela je teči. V Dolenjskih Toplicah, tam je Martina doma, imajo atletsko progo, dolgo 2400 metrov. Prvič se je ustavila pri 400 metrih, danes preteče sedem krogov. »Teka sploh ni marala, zdaj pa takole,« je na prijateljico ponosna Tea Brezovar, z Martino sta nerazdružljivi že 12 let. Pozimi je Martina namesto na atletski progi našla zadovoljstvo, predvsem pa kakovosten trening v Fit Boxu. Vadi že tri leta, vmes je naredila licenco za vaditeljico fitnesa, sledita še dve – za inštruktorico in trenerko. Sprva je začela delati na recepciji fitnesa in tako je vsak dan opazovala svojega trenerja Sašo Topića. »Je moj vzor, z ljudmi pa zna. Ni take vrste trener, ki ljudem v fitnesu vzame denar, ampak se v vsakega vživi in mu tudi v resnici pomaga.«
»Doma niso vedeli, da hujšam. Morala sem razčistiti pri sebi. Sem pa ves čas migala in telovadila,« prizna Martina, ki je med pisanjem diplomskega dela izgubila 15 kilogramov. Ko so domači opazili spremembo, so jo takoj podprli. Še več, začeli so se zgledovati po njej in vsak dan naredijo kaj zase. Sestra Andreja je shujšala za več kot 20 kilogramov. Mati Danica je preživela težko operacijo hrbtenjače, odstranili so ji tumor. Zdravniki so bili skeptični, odsvetovali so ji prenašanje bremen, težjih od pol kilograma. Pa danes? Izgubila je 12 kilogramov, redno obiskuje fitnes, z lahkoto pa premakne breme, težko 20 kilogramov ali več. »Še očeta Andreja smo spravili v fitnes, šest kilogramov je že izgubil,« v smehu doda Martina, ki je končala študij slikarstva in najraje slika konje, ki jih je občudovala pri sosedih.
Vse se da, če se hoče
Pred nekaj tedni je luč sveta ugledala tudi njena knjiga z naslovom Vse se da, če se hoče. »Morda bom s temi vrsticami lahko komu pomagala. Knjiga je kratka in jedrnata. Kdo bi pa bral debele motivacijske bukve,« pojasni, zakaj in komu je čtivo namenjeno. Vsem nam pa svetuje – manj hitenja in več časa zase, predvsem pa, da jemo zdravo.
