Svojemu redarju so poklonili moped

IG – Prijetna druščina, ki niti ni društvo, ampak ostajajo samo neformalno organizirani kot Ljubitelji starodobnih vozil Ig, je pripravila že 14. srečanje oldtajmerjev – bilo je nekoliko pred nenadno zimo, ko so bile temperature še ustrezno pomladanske. Raznolika skupina ljudi ne samo, da zbira stara vozila, temveč jih vsak v skladu s svojim pogledom na ohranjanje tehniške dediščine tudi obnavlja.

»Vse, kar se da, kromiram,« je razložil Mijo Strahija, ki je pokazal svojega kromiranega in svetlečega tomosa revival, letnik 2001. Toda ta moped ni edini, ki ga ima, saj se je v starodobniške vode podal s tomosom APN 7, letnik 1976. »Sestavil sem ga po kosih. Najprej sem imel okvir, potem pa sem s pomočjo prijatelja po serijski številki okvirja ugotovili, kakšen mora biti, in sem ga tako sestavil. Z originalnimi deli, ne s kitajskimi kopijami,« je razložil sogovornik, ki ni navdušen nad motorji, ki jim je že na prvi pogled videti, da imajo za seboj veliko let in prevoženih kilometrov. »Nočem imeti stare krame,« je dejal Mijo Strahija, ki je prepričan, da mora biti tudi star motor lep, urejen in uporaben.

Drugačen pogled na stare motorje ima 25-letni Miha Zdravje, ki ima skupaj z očetom zbirko predvsem Tomosovih. Po nekaterih podatkih – če šteje vse, tiste, ki delajo, in one, ki čakajo na obnovo –, jih imata 35. Oče poskrbi za obnovo ohišja, on obnovi motor. »Dosežek je, da delava skupaj,« smeje pravi Miha, ki v tej zgodbi o starodobnikih, pri njih ta traja šest let, zagovarja stališče, da je treba ohraniti čim več originalnega. Pa tudi če je barva že nekoliko obledela ali prepikana z rjo. »Nikoli ne bom pozabil prvega obnovljenega motorja,« je povedal Miha, ki je motor Tomosovega T 12 preveril kar na pultu v delavnici. In je ropotalo v tisti noči tako, da je očeta zaskrbelo, kaj bodo rekli sosedje …

Na srečanje je kakšnih 30 udeležencev pripeljalo okoli 40 vozil: stare traktorje, pa hipijevski kombi, da ne omenjamo Tomosovega dirkalnika D6, pa že na pogled ameriški avtomobil pontiac star chief, manjkala ni niti večini dobro znana in nekoč zelo razširjena zastava.

Svojega lepotca tomosa superiorja, letnik 1962, je pripeljal tudi Miha Marinč, ki je na Ig prišel iz Kočevja. Fant, ki je letnik 1999, je bil zagotovo najmlajši udeleženec srečanja. A daleč od tega, da ne bi vedel, da je njegovo vozilo izjemno lep primer originalno ohranjenega motorja. »Narejen je bil za švedski trg, delali pa so jih med letoma 1959 in 1962,« je razložil šestnajstletnik. Naredili so 1750 teh motorjev, 1700 izvozili na Švedsko, 50 pa razposlali po Jugoslaviji. Našel ga je v Crikvenici, je razložil najstnik, ki je že pri teh letih zagret ljubitelj tehniške dediščine.

Večina udeležencev srečanja je bila z Iga in okolice, saj so njihovi zbori namenjeni predvsem druženju. »Pomembno je, da se imamo lepo,« je razložil Marko Hvale, predsednik Ljubiteljev starodobnih vozil Ig. Vožnja po iških vaseh je bila prijetna sprostitev in mirno in brez skrbi se jim je lahko pridružil redar prireditve Franc Polak s Tomosovim avtomatikom, letnikom 1981, ki so mu ga prijatelji, ljubitelji starodobnikov, poklonili. Bil je njihov ustanovni član, z željo, da bi imel svoj motor, a z žal premajhno pokojnino, da bi si jo uresničil. »Tako pa ne gre,« so sklenili Ljubitelji starodobnih vozil Ig in Franca presenetili s tomosom. »Moped je super,« smeje pravi Franc, ki bo zagotovo še naprej skrbel za red na njihovih srečanjih.

Po tem, kar je bilo videti in slišati na 14. srečanju, je gotovo, da se bodo Ižanci zagotovo še srečevali. Tudi zato, ker so vsa stara vozila, ki jih pripeljejo na srečanje, enako pomembna ne glede na ceno, ki jo dosegajo na trgu. Pomembno je, da se njihovi lastniki – in drugi ljubitelji starih vozil – srečajo in družijo, saj jih povezuje ljubezen do starih vozil oziroma do naše pomembne tehnične dediščine.