Svoje nepremičnine bomo branili s telesi

ORMOŽ – Prebivalci osrčja Prlekije, zlasti največjih občin Ljutomer in Ormož odločno nasprotujejo gradnji daljnovoda 2 x 400 kilovoltov med Pincami in Cirkovcami čez njihovo območje in zahtevajo, naj ga zgradijo drugje. Sami ne ponujajo druge rešitve, saj jih to ne zanima, svojega območja ne dajo. In čeprav je priprava predloga državnega prostorskega načrta v sklepni fazi, so Prleki svoje zahteve pripravljeni braniti z vsemi sredstvi. »Naše ozemlje je že dovolj prepredeno z daljnovodi in drugimi onesnaževalci okolja, še enega daljnovoda nikakor ne moremo sprejeti. Zato bomo svoje interese branili z vsemi pravnimi sredstvi, in če to ne bo dovolj, tudi z lastnimi telesi. Sveže so namreč izkušnje že z daljnovodom 2 x 100 kilovoltov, ki je speljan v bližini naših hiš,« nam je povedal podpredsednik Civilne pobude Ljutomer-Ormož Franc Slokan.

Podobno meni predsednik civilne pobude Damjan Vrbanjščak, ki je ogorčen, da jim država vedno nekaj vsiljuje, ljudi nihče ničesar ne vpraša. »Doslej so bila odgovornim na razna ministrstva posredovana številna nasprotovanja, vendar zaman. Od ministrstev in investitorja posluha ni, zato smo se bili primorani združevati,« pravi Vrbanjščak. Po mnenju Prlekov so minili časi, ko je bilo v imenu družbenega interesa možno tudi prisilno odvzeti kakšno pravico ljudi in lastnikov zemljišč. V Ljutomeru sicer omenjeni gradnji nasprotujejo že od leta 2001, proti je tudi ljutomerski občinski svet, negativno mnenje k predlogu državnega prostorskega načrta pa so sprejeli tudi na zadnji seji sveta in v celoti podprli civilno pobudo. »Želimo zaščititi kakovost bivanja naših občanov. Ugotavljamo, da se državni organi v preteklosti niso ozirali na mnenja in zahteve lokalnih skupnosti,« pravi županja ljutomerske občine, mag. Olga Karba, ki se kljub vsemu boji, da njihovega negativnega mnenja ne bodo uslišali.

Zaščitili bodo imetje

Ormoška občina je načrtu sicer dala pozitivno mnenje, vendar po besedah podpredsednika civilne pobude in tamkajšnjega svetnika Dušana Cvetka brez razprave v občinskem svetu, zato bodo zahtevali izredno sejo občinskega sveta, sredi tega meseca pa pripravili sestanek s strokovnjaki za elektromagnetna sevanja in z lastniki zemljišč, prek katerih naj bi potekal daljnovod. Lani so se trasi daljnovoda odločno uprli tudi v lendavski občini, ker se je pri vaseh Kot in Hotiza zelo približala hišam. Načrtovali so ga namreč le po slovenskem katastrskem ozemlju, ne pa prek hrvaškega katastra, kjer v dolžini nekaj sto metrov že potekata dva slovenska daljnovoda. Kot je potrdil podžupan lendavske občine Stanko Gjerkeš, so njihove zahteve uslišali, tako da je novi daljnovod zdaj načrtovan poleg obstoječih, torej čez hrvaško katastrsko ozemlje, kjer ni naselja. Slovenija daljnovod 2 x 400 kilovoltov umešča v prostor že več kot deset let, saj je pogodbo o povezavi z Madžarsko podpisala leta 2000, Madžari pa so napravo do meje s Slovenijo zgradili leta 2005. Rok za končanje je zdaj postavljen v leto 2016.

»Nismo del strokovnih služb, da bi razpravljali o drugi trasi daljnovoda. To je njihova naloga. Iz drugih občin, kjer trasa ni predvidena, nam govorijo, da pa daljnovod mora biti nekje postavljen. Se strinjamo, vendar naj gre po njihovih območjih. Ponavljam: Branili bomo svoje interese z vsemi pravnimi in tudi izredno pravnimi sredstvi. Če bo treba, bomo tudi s telesi branili svoje nepremičnine. In dokler lastniki zemljišč ne bodo dovolili, da se po njihovem premoženju gradi, se tega ne more,« pravi Franc Slokan, Dušan Cvetko pa je predlagal novo traso. »Smiselno bi bilo traso peljati ob reki Muri, kjer je manj naseljeno, prečkati reko Muro v smeri Koga in Središča ob Dravi, nato pa bi peljali ta daljnovod ob stari strugi reke Drave, ob Ormoškem jezeru in bi nadaljeval pot ob odvodnem kanalu hidroelektrarne Formin. Zdaj bi trasa verjetno lahko bila sprejemljiva, saj vemo, da bodo Hrvati prihodnje leto vstopili v EU,« je še povedal Cvetko.