LJUBLJANA – Kaj le od takrat, odkar je konec septembra izstopil iz Stranke Mira Cerarja (SMC), vendar pa ne tudi iz njene poslanske skupine, počne nesojeni notranji minister dr. Bojan Dobovšek, eden izmed uglednejših evropskih strokovnjakov na področju boja proti korupciji in preprečevanja korupcije? Čemu sploh vztraja v poslanski skupini SMC, kaj bi rad, čeprav je tam ali prav zato, ker je še tam, dosegel v bližnji prihodnosti? Najprej si je vsekakor treba naliti čistega vina glede nečesa: četudi so takrat (konec septembra) nekateri novi vladni koaliciji naklonjeni komentatorji širili krivo vero in nas prepričevali, da je Dobovšek sam zavrnil kandidaturo za notranjega ministra, ni bilo tako. Odločitev, da ga ne bo predlagal za ministra, mu je namreč sporočil kar premier dr. Miro Cerar mlajši, ki mu danes nekateri pomenljivo pravijo »vegetarijanski in prosvetljeni vladar, ki ga bolj od cilja (uspešnega vodenja vlade) zanima duhovna pot«. Dobovšek naj bi Cerarju, ko ga je, kot temu pravimo, postavil pred dejstvo, zgolj odgovoril: »Če misliš, da je tako bolje. Če prav razumem, to pomeni, da si pripravljen sprejeti tudi odgovornost za posledice svoje odločitve.«
Finančne kriminalitete ne kaže skrivati
Kakor koli, dr. Dobovšek je še vedno prepričan, da bi bilo mogoče v zdajšnjem parlamentarnem mandatu uresničiti, ja, da je celo prvič v zgodovini samostojne slovenske države treba in tudi mogoče uresničiti v ustavi zapisano delitev oblasti na izvršilno in zakonodajno. Ker meni, da je v državnem zboru (v vseh poslanskih skupinah) dovolj neodvisnih posameznic in posameznikov, ki bi se z združenimi močmi lahko uspešno postavili po robu vsem morebitnim nespodobnim poskusom vlade (vladne koalicije) in zagotovili sprejem takšnih zakonov, ki bodo v korist državljank in državljanov, ne pa v interesu ozkih neformalnih mrež in lobijev. Verjame, da kaže poskusiti povezati to neodvisnost, da je mogoče združiti in koristno uporabiti dobronamernost precejšnjega števila poslank in poslancev.
Dobovškova politična filozofija, če jo smemo tako poimenovati, se očitno v ničemer še ni spremenila od takrat, ko se je odločil, da bo kot član SMC sodeloval v predvolilni kampanji. Lahko jo povzamemo v šestih točkah. Prvič, Dobovšek še vedno vztraja, da se je treba v tem parlamentarnem mandatu z vsemi močmi upreti kadrovanju (še najpogosteje gre za politično negativno selekcijo), ki ima značilnosti institucionalne ali zakonodajne korupcije, konflikta (navzkrižja) interesov, klientelizma (favoriziranje na osnovi pripadnosti vladajoči politični opciji) ter ne samo nepotizma (zlorabe položaja za to, da bi favorizirali sorodnike v škodo drugih z namenom pridobiti korist za člana svoje družine), tudi kronizma (zlorabe položaja za to, da bi poleg sorodnikov favorizirali tudi prijatelje). Drugič, prepričan je, da si nikakor ne bi smeli zatiskati oči in skrivati finančne kriminalitete (preprečevati preiskovanja minulih spornih finančnih odločitev in prikrivati podatke o tistih, ki so bili zanje najbolj odgovorni) izza skrajno sprenevedavega sklicevanja na »finančno krizo«. Tretjič, da se je nujno treba spopasti tudi s tako imenovano veliko korupcijo, pod katero on, kot je pojasnil v nekem intervjuju že na začetku tega leta, razume nedopustno povezovanje (povezanost) politike, gospodarstva in še nekaterih akterjev v neformalne, zaprte mreže, ki potem obvladujejo celotne sektorje in delajo le za svojo korist. Ker takšne interesne skupine praviloma sodelujejo že pri sprejemanju zakonodaje, ki jo potem celo še razlagajo in si s tem (vse bolj) podrejajo državne institucije. Četrtič, Dobovšek je prepričan, da je eden od najbolj škodljivih vplivov, ki jih imajo različni tranzicijski lobiji na razmere v naši državi, prav vpliv odvetniškega lobija. Petič, Dobovšek je prepričan, da je nekaj drugega celo pomembnejše od učinkovitejše kaznovalne politike (od tega, da sodimo tajkunom in jih zapiramo): da država tistim, ki so povzročili gospodarsko škodo, odvzame premoženje, ki so ga pridobili bodisi na sporen bodisi nezakonit način, ter potem čim več tega denarja vrne tistim, ki so bili po krivdi prvih v preteklosti oropani oziroma oškodovani. Je pa tudi res, da boj, ki ga obljublja in v smotrnost katerega očitno verjame, še najbolj spominja na boj Don Kihota, ne, ne samo z mlini na veter, z nedvomno prekaljenimi in zato toliko bolj nevarnimi velikani (lobiji in neformalnimi mrežami).
Združevanje sanj iskrenih poslancev
Dr. Bojan Dobovšek je prepričan, da je (še posebno danes) nujno treba na vseh ravneh zagovarjati dosledno uveljavljavitev vseh tistih protikorupcijskih načel, zaradi sklicevanja na katera je SMC na predčasnih parlamentarnih volitvah dobil glasove skoraj 35 odstotkov volivk in volivcev. Prepričan je namreč tudi, da se vsak posameznik, ki iskreno zagovarja protikorupcijska načela, lahko povezuje in poveže z vsemi tistimi, ki jih enako iskreno zagovarjajo, četudi so člani drugih poslanskih skupin oziroma političnih strank. Ker boj proti korupcijskim pojavom in tveganjem, če želimo, da bi bil uspešen, kot opozarja, ne more biti monopol zgolj ene politične stranke.
