LJUBLJANA – Glavni odbor Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) bo, če bo vlada vztrajala pri dodatnem zniževanju obsega sredstev za plače, takoj izoblikoval stavkovne zahteve in začel priprave na stavko, so sporočili iz sindikata. Poudarili so, da so dodatni posegi v izobraževanje in kulturo nedopustni.
Članice in člani glavnega odbora so soglasni, da bo Sviz v pogajanjih tudi za ceno konflikta zavrnil vsak poskus vlade, da bi za leto 2015 znižanje mase za plače in druge stroške dela v javnem sektorju preseglo predvideno v zadnjem predlogu, ki so ga julija pripravili vladni pogajalci pod vodstvom nekdanjega notranjega ministra Gregorja Viranta.
Kaj hočejo v naslednjem letu
Po omenjenem predlogu bi podaljšali varčevalne ukrepe, ki se bodo konec leta iztekli, z izjemo sprostitve napredovanj za tiste, ki so obtičali v izhodiščnem plačnem razredu. V Svizu ob tem napovedujejo, da bodo v pogajalska izhodišča za leto 2015 vključili zahtevo po sprostitvi napredovanj v plačne razrede in nazive ter uresničitev sklenjenih dogovorov o odpravi anomalij pri plačah v skupini J (strokovno-tehnično osebje).
Pri tem opozarjajo na nekatere analize. Tako po podatkih Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) plače učiteljic in učiteljev v Sloveniji ostajajo pod povprečjem držav OECD. Nedavno izdano poročilo o plačah učiteljev in ravnateljev 2013/2014, ki ga za Evropsko komisijo letno pripravlja evropsko informacijsko omrežje za izmenjavo podatkov v izobraževanju Eurydice, pa »prinaša alarmantno dejstvo, da je kupna moč slovenskih učiteljic in učiteljev še zmeraj izrazito pod ravnjo leta 2009«.
Drugod plače gor, v Sloveniji dol
Kot povzemajo v Svizu, padec kupne moči učiteljstva v Sloveniji sega celo od 13 do 17 odstotkov, medtem ko je v večini od analiziranih 33 evropskih držav še komaj zaznaven. Nič manj negativno pa po njihovih navedbah ne izstopa podatek, da so se v šolskem letu 2013/2014 v večini od proučevanih držav plače učiteljev v primerjavi z letom poprej zvišale, v Sloveniji pa nasprotno ostajajo znižane, okleščene nekaterih dodatkov, zaposleni pa brez možnosti napredovanja v plačne razrede in nazive.
Poleg tega, dodajajo, analiza Ekonomskega inštituta pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani o stroških dela v izobraževanju in kulturi po začetku krize kaže, da so skupni stroški dela v izobraževanju v Sloveniji od 2008 do 2013 izrazito padli. Po analizi Indeks učinkovitosti, ki jo je za 30 držav OECD opravilo podjetje GEMS Education Solutions, pa Slovenija glede na v izobraževanje vložena sredstva dosega nadpovprečno dobre rezultate, saj je uvrščena na sedmo mesto.
»To pomeni, da so v naši državi sredstva za izobraževanje porabljena zelo učinkovito, a se ob vsem zapisanem poraja vprašanje, koliko časa bo slovensko izobraževanje izpričevano kakovost še lahko ohranjalo,« so ob tem zapisali v Svizu.
