TERNA

Svetovnemu rekorderju bo zdaj gospodinjil robot

Objavljeno 26. april 2016 11.27 | Posodobljeno 26. april 2016 11.28 | Piše: Nada Černič Cvetanovski

Upokojeni Jože Kramžer se je z največjimi grabljami na svetu vpisal v Guinnessovo knjigo. Rekord mu ni prinesel ne slave ne bogastva, se je pa toliko bolj razveselil Ternine nagrade.

ZDOLE – Tokrat je Terna razveselila prav posebnega človeka, o katerem ste v Slovenskih novicah pred dvema letoma in pol že lahko brali. Samouki kipar in svetovni rekorder je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja izdelal največje grablje in se s tem zapisal v Guinnessovo knjigo rekordov. Idejo zanje je dobil, ko je doma izdeloval navadne grablje. Te so dolge 1,70 metra, Jože Kramžer pa se je poigral z mislijo, da bi naredil desetkrat večje. Misel mu ni dala miru in na koncu je res izdelal 17-metrske grablje, ki so bile težke kar tono in 300 kg. Krasile so njegov vrt v Pleterjah, kot se imenuje kraj, kjer živi Jože s svojo ženo. Površina grabelj je bila zaščitena s premazi, ker pa les ni bil posušen, je začel trohneti in danes na grablje spominjajo le še jekleni nosilci pred hišo. Izdelal je tudi najmanjše grablje, desetkrat manjše, kot so običajne, in žal mu je, da se tudi s temi ni prijavil za rekord. »Tako majhne so bile, da je bil vsak sveder, ko sem hotel zvrtati luknje za zobe, premajhen,« se spominja.

Pet poklicev, nazadnje postal kmet

A Guinnessove grablje 80-letnemu upokojencu niso prinesle ne slave ne bogastva. Z ženo živita na kmetiji v okolici Krškega, skromna pokojnina jima komajda zadošča za dostojno življenje. »Še dobro, da imava vrtiček, da pridelava nekaj zelenjave za v lonec,« pove Jože, ki ga zdravje, kot tudi njegovo ženo, že zapušča, zato za travnike in njive na kmetiji ne more več skrbeti kot nekoč. A veselja do življenja rokodelec ni izgubil, še vedno ustvari kaj iz lesa, a tako velikega podviga, kot so bile rekordne grablje, se ne loti več. Jože obvlada različne veščine. »Pet poklicev imam, nazadnje pa sem postal butast kmet,« se smeje. Kot otrok je šel v poklicno šolo Krško, da bi se izučil za kolarja in sodarja. A je bilo treba peš v šolo, tudi čez most v Krškem, pa se je premislil. Nato je bil gradbinec. »Po dvajset vagonov cementa smo morali preložiti v osmih urah,« se spominja. Nato je šel v jamo, v rudnik Velenje. »Šel sem skozi vse faze, od laufarja do šus majstra,« pripoveduje Jože, ki je pozneje službo in ženo našel v Nemčiji. Medtem mu je umrla mama, oče pa se sam ni najbolje znašel in občina jim je vzela zemljo, saj ni plačeval dajatev. Z ženo sta si postavila hišo in odkupila zemljo. »Odštela sva 390.000 dinarjev, da sva dobila nazaj našo kmetijo,« ima visoko številko še zdaj v spominu Jože, ki nikoli ni mogel shajati brez kmetijstva in ustvarjanja.

Okrog hiše so razstavljeni najrazličnejši izdelki, ki jih je ustvaril za svojo dušo, nekaj tega ima shranjenega v gospodarskem poslopju. Morska deklica, kača, ki je koza, rojevajoča ženska so le nekateri izdelki, ki jih z veseljem pokaže. Zdaj ne dela več veliko, le še kakšen lesen spominek za domače slavljence. Včasih je bilo drugače, sploh pozimi, saj so noči dolge, za opravila okrog hiše pa vreme ni najbolj primerno. Zato takrat dela metle, brezove in sirkove. Je pa neke zime spletel kar 250 brezovih metel. Pa orehe treta z ženo. Še vedno se spomni zime, ko sta jih natrla toliko, da je bilo jedrc za kar 76 kilogramov. Z obiski ju razveseljujejo tudi otroci in vnuki, celo pravnukinjo že imata. Med velikonočnimi prazniki se jih je tako za mizo zbralo kar 15! Torej je Ternina nagrada, izjemno močan sesalnik, ki med drugim zdrobi drobne delce in tudi te posesa, prišla nekaj dni prepozno, ga pobaramo. Pa se upokojenec le zasmeje in pojasni, da so njegovi dobro vzgojeni in navajeni pospravljati za seboj. Tudi pri delu okrog hiše hčeri pomagata, pa ko je treba pomiti okna ali oprati zavese, dela, ki jih upokojenca ne zmoreta več, priskoči na pomoč podmladek. No, zdaj bo v veliko pomoč tudi omenjeni čistilec, ki ne le, da tla odlično posnaži, ampak odstrani tudi najbolj trdožive pršice iz jogijev, vzglavnikov in posteljnine, poleg tega pa je tudi prvi čistilec, ki uniči kar 99 odstotkov bakterij. »Žena je precej slabega zdravja, pa nam bo zdaj gospodinjil robot,« se šali optimistični Jože, ki ne tarna nad izgubljeno mladostjo in zdravjem. »Kakor koli človek stvar obrne, rep je vedno zadaj,« se smeje.

Deli s prijatelji