Do table za mitrej nas pripelje glavna cesta skozi vas Rožanec, 400 metrov od svetišča lahko parkiramo, potem pa peš nadaljujemo pot proti gozdu, prečkamo železniško progo in vstopimo v gozdič Judovje. Prav neverjetno je, kako nas občutek posve- čenosti prevzame takoj, ko vstopimo vanj. Skrivnostni kamni, po katerih se je razrasel mah, nas spremljajo do opuščenega antičnega kamnoloma iz drugega stoletja, v katerem je bilo svetišče. Tu najdemo primer klasične upodobitve darovanja, v steno vklesan relief boga Mitre, ko klečeč na bikovem hrbtu, z namenom žrtvovanja, ubija mogočno žival. Iz vklesanega napisa nad njim so strokovnjaki razbrali, da so sveto podobo za blagor sebe in bližnjih vklesali posvečenci iz družine Aelijcev: Nepos, Prokulus in Firminus. Glavne slovesnosti so potekale ob sončevih obratih in enakonočjih.
Mistične obrede so v zaprtem krogu izvajali samo izbrani moški posvečenci. V času zimskega sončevega obrata so praznovali vrhunec, rojstvo Mitre, in s tem povezano ponovno rojstvo Sonca. Arheologi so tu našli ostanke kurišča, kar bi lahko pomenilo, da so pri nekaterih obredih uporabljali ogenj. Prav po tej posebnosti se mitrej nad Rožancem razlikuje od preostalih, najdenih v Sloveniji. Odkrili so tudi ostanke keramičnih posod, svetilke oljenke in novce.
Umestimo jih lahko v čas in iz njih razberemo, da je bil tudi po prepovedi po letu 313 mitraizem v teh odročnih krajih še vedno prisoten. Vzpon in zaton Kaj je mitraizem? V pokrajinah, kjer so bile hude zime in je mraz hudo otežil življenje, so ljudje poveličevali vire svetlobe in toplote; tako so začeli častiti perzijskega boga sonca. Sčasoma se je oblikovala vera, mitraizem, ki je temeljila na cikličnem menjavanju življenja in smrti, na boju med dobrim in zlim ter na moči odrešenjske daritve. Mitraizem ima zametke v prastarih verstvih Perzije. V drugi polovici tretjega stoletja je bil močno prisoten v vsem rimskem imperiju in je skoraj postal državna vera. Stoletje zatem ga je čakal konec, ko so ga skupaj z preostalimi poganskimi verstvi prepovedali in poskušali uničiti svetišča.
Reliefi z upodobitvijo boga Mitre so bili razširjeni po vsem rimskem imperiju in tudi na današnjem slovenskem prostoru. Na Ptuju jih je bilo najmanj pet, njihove ostanke so našli še v Modriču pri Oplotnici, Rušah, Zgornji Pohanci pri Krškem in v Mitrovi jami pri Škofijah. Mitrej nad Rožancem je eden najprivlačnejših arheoloških spomenikov na Slovenskem. Svetišče ni bilo daleč od rimske ceste, ki je vodila od Črnomlja mimo Rožanca in se pri Semiču cepila v dva kraka. Prvi je vodil mimo Rožnega Dola v dolino reke Krke in dalje proti Emoni (Ljubljani), drugi pa prek Štrekljevca in Jugorja ter Gorjancev proti Novemu mestu, kjer se je priključil na magistralno cesto med Emono (Ljubljano) in Neviodunumom (Drnovim pri Krškem) oziroma Siscio (Siskom).
