Jesenske barve listja kažejo široko paleto barv od rumenih, oranžnih, rdečih, škrlatno rdečih do vijoličastih in prav te barve v zmernem klimatskem območju označujejo jesen. Spremembe barv listov so posledica razgradnje zelenega barvila, klorofila.
Staranje barva listje
Naravno prisotni pigmenti so predvsem antociani, ki povzročajo rdečo, modro in vijoličasto barvo, ter karotinoidi, ki obarvajo listje z rumenimi in oranžnimi odtenki.
Ti pigmenti se pokažejo, ko se začne staranje listov in ko klorofil razpada. Za klorofili začnejo prav kmalu razpadati tudi karotinoidi in takrat se polno izrazijo antociani z bronastimi in rdečimi barvami.
16. oktober – sv. Gal, opat Če je Gal toploten in suh, Sveti Gal deževen ali suh, Če lije svetega Gala dne, |
Antociani se akumulirajo, ko se list stara. Čeprav šibka fotosinteza še traja, listi tedaj vsebujejo več sladkorjev kot običajno, saj nizke temperature zraka zmanjšujejo njihovo mobilnost po rastlinskem tkivu.
Odvečni sladkorji v listih se spremenijo v antociane, posebno kadar je jakost svetlobe velika, to pomeni ob jasnih jesenskih dnevih, in listje se takrat obarva najlepše.
Ko bolezen daje barvo
Poleg naravnega obarvanja listov lahko na spremembe vplivajo tudi rastlinske bolezni in škodljivci ali pomanjkanje nekaterih hranilnih elementov v talni raztopini v območju rasti korenin.
Na primer, pri divjem kostanju se obarvanje – rumenenje listov – pojavi že poleti. Že nekaj let zapored ga povzroča okuženost te drevesne vrste z rastlinskimi glivičnimi boleznimi, kot sta parazitska gliva Guignardia aesculi in listni zavrtač (Cameraria ohridella).
Včasih spremembo barve povzroči tudi onesnaženost. V zadnjih letih pogosteje opažamo, da imajo drevesa obarvano in posušeno listje že poleti. To ni znak prezgodnje jeseni, ampak posledica pomanjkanja vode in hranil.
Breza zgodnja, hrast pozen
Krošnje gozdnega in okrasnega drevja in grmovnic se začnejo pri nas splošno barvati najpogosteje v drugi polovici oktobra. Začetek je vrstno zelo značilen, močno pa nanj vpliva tudi rastišče rastline.
Na plitkih, kamnitih ali peščenih in nagnjenih tleh začnejo drevesa spreminjati barvo listov znatno prej, v posameznih krajih celo že septembra.
To je najbolj značilno pri brezi, ki je povsod prisotna vrsta, ne samo kot primes v gozdnih sestojih, ampak je pogosta tudi v parkih in vrtovih.
Precej podobno je pri divjem kostanju.
Druge gozdne vrste začnejo spreminjati barvo listov podobno kot breza dokaj neenakomerno, z nekajdnevnim zamikom.
Pri topolih, trepetliki, lipi, lipovcu in bukvi povprečno v drugi dekadi oktobra, še pozneje se proces rumenenja začne pri hrastih.
Letos zaradi suše drugače
Na Slovenskem je potek jesenskega rumenenja listja bolj ali manj ustaljen, ni pa stalen, in v nekaterih sezonah beležimo anomalije.
Tako je bilo v letih 2006 in 2012 ter tudi letos, ko se je fenološka faza rumenenja listov pojavljala pri naštetih vrstah precej različno zaradi sušnega poletja.
Listje in plodovi, ki so odpadli zaradi suše, so povzročili, da se je marsikje ob obilni vlagi in toploti znova vzpostavila sekundarna rast. Ponekod so zacvetele trajne rastline.
Oktobrska slana
Oktobrska jesenska slana je v Sloveniji običajna. Na severovzhodu države in tudi v hladnejših predelih se povprečno pojavi že v drugi dekadi oktobra, v osrednji Sloveniji v zadnjih dneh oktobra, jugozahodni del države se po navadi z njo sreča šele novembra. Najzgodnejši povprečni pojav s slano imajo visoke kraške planote, že ob koncu septembra, na Goriškem in Primorskem pa ob koncu oktobra in v začetku novembra, kar nakazuje tudi na daljšo vegetacijsko obdobje v teh območjih.
Najnevarnejša je jesenska slana, če rastline še ne opravijo svojega letnega razvoja. Pozneje, oktobra in novembra, že končajo ciklus. Lahko trdimo, da so rastne razmere glede pojava prve slane v Sloveniji ugodne.
Jesenska slana je pomemben omejevalni dejavnik za gojenje nekaterih kmetijskih rastlin, npr. ajde.
Sejemo ječmen in pšenico
Čas setve ozimnih žit je zelo pomemben, saj neposredno vpliva na prezimitev rastlin in velikost pridelka, ki ga je zaradi nepredvidljivih vremenskih razmer težko natančno določiti.
V hladnih jesenih moramo setev opraviti nekoliko prej kot v povprečnem letu, ko je optimalni čas za setev ječmena v prvi dekadi, pšenice pa v drugi dekadi oktobra. Rž in tritikalo sejemo praviloma teden do dva, ozimni ječmen pa vsaj teden prej kot ozimno pšenico.
Priporočeni termin setve ozimnega ječmena je bil od 5. do 15. oktobra, sledi setev ozimne pšenice. Po spravilu koruze je tekla priprava tal, marsikje pa že kuka na dan ozimni ječmen, ki povprečno v 10 dneh vznikne, čeprav temperature zraka za ta čas niso bile optimalne.
Napoved
Vikend je prinesel lepo jesensko vreme. V sredo dopoldne bo oblačno, občasno bo rahlo deževalo. Popoldne bodo padavine ponehale, zjasnilo se bo. V četrtek bo pretežno jasno, zjutraj bo po nižinah megla.
Vremenski obeti od 17. do 22. oktobra
V sredo bo območje Alp dokaj hitro prešla še ena vremenska fronta, nato pa bo nad naše kraje z zahodnimi do severozahodnimi vetrovi pritekal bolj suh zrak. Od četrtka do ponedeljka bo delno jasno in suho ter vse bolj toplo, po nižinah bo zjutraj in dopoldne megla ali nizka oblačnost. V začetku naslednjega tedna pa bo spet nekaj dežja.
