Odpadanje listja je ena od prilagoditev, ki so jo razvile listopadne lesne rastline, da bi lahko preživele v neprijaznih razmerah mraza ali suše. Spremembe dolžine dneva, osvetlitve ter temperature zraka in tal jeseni povzročijo prekinitev delovanja določenih rastlinskih rastnih regulatorjev oziroma rastlinskih hormonov, kot sta avksin in giberelin. Ko se njuna količina zmanjša, se začnejo listi starati.
Ko se obroček sklene
Jeseni gre listje listopadnih dreves in grmovnic skozi poseben proces staranja, ko začne listno tkivo odmirati. Končnemu odpadanju najpogosteje pomagajo zunanje fizikalne sile, posebno veter. V Sloveniji se začnejo krošnje gozdnega in okrasnega drevja in grmovnic najpogosteje barvati v drugi polovici oktobra. Začetek je vrstno zelo značilen, nanj pa močno vpliva tudi rastišče rastline. Na plitkih, kamnitih ali peščenih in nagnjenih tleh začnejo drevesa spreminjati barvo listov znatno prej, v posameznih krajih celo že septembra.
To je najbolj značilno pri brezi, ki je povsod prisotna drevesna vrsta. Podobno je pri divjem kostanju. Druge gozdne vrste začnejo spreminjati barvo listov podobno kot breza, dokaj neenakomerno, z nekajdnevnim zamikom. Pri topolih, trepetliki, lipi, lipovcu in bukvi povprečno v drugi dekadi oktobra, še pozneje se proces rumenenja začne pri hrastih. Na Slovenskem je tak potek bolj ali manj ustaljen, ni pa stalen, in v določenih sezonah beležimo anomalije. Tako je bilo leta 2006, ko se je fenološka faza rumenenja listov pojavljala pri naštetih vrstah precej različno zaradi sušnega poletja. Podobno je bilo tudi letos.
Javor in ruj
Proces odpadanja listja je povezan s tvorbo dveh vrst celic, ki nastanejo na koncu listnih pecljev, kjer je ta pritrjen na vejico ali steblo. Na listni strani peclja nastajajo parenhimske celice, ki so zelo mehke, na stebelni strani pa se razvijejo suberinske – voščene, za vodo neprepustne celice. Njihova naloga je varovanje pred vlago in glivičnimi okužbami. To, kar pričvrščuje liste k drevesu, so listni žilni snopi. Žilni snopi se prelomijo ali pa jih prelomi veter, listje odpade, ostane listna ali peceljna brazgotina s spečim brstom, kjer bo prihodnje leto pognal nov list.
Ko torej cvetje na naših vrtovih počasi izginja, našo pozornost pritegnejo najrazličnejši plodovi in obarvano listje grmovnic in drevja. Jesen je tisti čas, ko se na primer izrazijo listi različnih javorjev in ruja, ki zažarijo v vseh barvah. Lep primer so tudi rdeče jagode gloga, šipka, jerebike in panešpljice, vse so lep okras v vrtu in pomembna hrana za številne ptice. Estetsko vrednost imajo tudi oranžno rdeči plodovi ognjenega trna. Po zidovih se bohoti vijolična vinika.
Največ padavin maja, junija in julija
Za Slovenijo lahko trdimo, da večjih sprememb v letni količini padavin ni opaziti ali so ponekod celo pozitivne. Precej bolj enotna slika pa se pokaže, če pogledamo, kako se količina padavin spreminja znotraj posameznih sezon. Zelo očitno je, da se jeseni veča skoraj po vsej državi z izjemo manjših območij v Beli krajini, v okolici Brežic in na Koroškem, kjer ni opaziti sprememb. Očitno je torej, da se spreminja padavinski režim: jesenski maksimum postaja bolj izrazit, medtem ko se v preostalih mesecih količina padavin zmanjšuje. Povsod po državi je največ padavinskih dni maja, junija in julija, ko je ozračje najbolj nestabilno in so pogoste tudi manjše plohe in nevihte.
Močne padavine
so najpogostejše oktobra in novembra. Letošnji začetek oktobra je bil vremensko podoben lanskemu. Temperature zraka so bile sprva nad dolgoletnim povprečjem, podpovprečno topli so bili le posamezni dnevi. Največji negativni odkloni so bili v nižinskem svetu sredi meseca, na Kredarici pa je bil odklon največji 9. v mesecu. Z dvema krajšima prekinitvama je hladno obdobje trajalo do 23. oktobra. Z izjemo Obale je nato temperatura do predzadnjega dne meseca ostala nad dolgoletnim povprečjem, na Obali pa je bilo hladneje kot običajno le na repu oktobra. Od sredine minulega stoletja je bil daleč najhladnejši oktober leta 1974. Najtoplejši je bil v pretežnem delu države oktober 2001, na Obali pa poleg leta 2001 tudi leta 2004.
Oktober namreč prinese tudi prvo jesensko slano. Poslušajmo vremensko napoved in pravočasno zaščitimo rastline. V severovzhodni Sloveniji in tudi v hladnejših predelih se povprečno pojavlja že v drugi dekadi oktobra, v osrednji Sloveniji v zadnjih dneh oktobra, jugozahodni del države se po navadi sreča z njo šele novembra. Bodimo pripravljeni. Tako nam bo laže.
Napoved
Po mokrem začetku tedna bo v sredo in četrtek deloma jasno z občasno zmerno oblačnostjo. Zjutraj bo po nižinah megla. Čez dan bo ponekod pihal jugozahodni veter.
16. oktober 1987
Predvsem zjutraj je bilo za sredino oktobra nenavadno toplo. Ob 7. uri so na postaji Portorož Beli križ izmerili 18,4 °C, v Novem mestu je bilo 18,2, na Vrhniki 18, v Stari Fužini 16,5 in v Ratečah 14,4 °C.
16. oktober – sv. Gal, opat
Če je Gal toploten in suh,
bo leto, ki pride, z močo skopuh.
Sveti Gal deževen ali suh,
prihodnjega poletja ovaduh.
Če lije svetega Gala dne,
bo mokro prihodnje poletje.
