Freisinška škofija se je trajno vpisala v slovensko zavest že z Brižinskimi spomeniki, najstarejšim ohranjenim zapisom v slovenščini. Danes je Freising od Dovjega oddaljen 393 kilometrov, a v časih, ko je bilo Dovje del freisinške škofije, je popotovanje do tja trajalo več tednov. Sto let po ustanovitvi KUD Jaka Rabiča Dovje-Mojstrana je prav znameniti dovški župnik Jakob Aljaž, ki je za pet goldinarjev kupil vrh Triglava, kriv za decembrsko romanje Dovžanov in Mojstrančanov v Freising na Bavarsko.
Po Aljaževi poti
Domačin Tomaž Pšenica že dvajset let vodi popotnike po vsem svetu. Tokratna strokovna ekskurzija je bila del projekta Poiščimo korenine naših vasi, ki se ga Tomaž s prijatelji loteva na izviren način. »Ob stoletnici smo se odpravili po poti, po kateri je že Jakob Aljaž romal na Dunaj. Poleti smo obiskali njegovo rojstno vas Zavrh, se odpeljali do Tržiča, kjer je začel kot kaplan, in bili tudi na Srednji Dobravi nad Podnartom, kjer je bil, preden je prišel na Dovje,« pove Pšenica.
Prvi postanek je bil na Solnograškem. Bolj kot na sol, ki so jo kopali v bližnjem Dürrnbergu, so Avstrijci ponosni na Franza Xaverja Gruberja, učitelja, organista in skladatelja Svete noči. V predbožičnem času tako vse poti vodijo v bližnji Oberndorf, rojstno mesto svetovne uspešnice, ki jo je na besedilo kaplana Josefa Mohra Gruber uglasbil pred 196 leti. Jakob Aljaž je uspešnico, ki jo pojejo v vseh svetovnih jezikih, 1871. prevedel v slovenščino.
Leta 973 je cesar Oton II. daroval freisinškemu škofu Abrahamu ozemlje okoli Škofje Loke. Danes ima Freising najmlajše prebivalce v Nemčiji, v mestnem grbu pa medveda in glavo črnca. Dovžani so se z doma narejenim adventnim vencem poklonili ustanovitelju škofije, tako da so darilo položili na oltar v kripti, kjer je tudi sloviti steber pošasti. Sodobni romarji so se po ogledu stolnice sprehodili skozi mesto, kjer je na osrednjem trgu Miklavž s spremstvom obdaroval otroke. Dobrotnik Peter Lenz, ki je tisti večer prispeval 400 medenih Miklavžev, si verjetno nikdar ni mislil, da ga bo zbor Triglavski zvonovi ganil do solz, ko so mu pevci v slovenščini zapeli Sveto noč.
Legenda o pogumnem zamorcu Legenda pravi, da je freisinški zemljiški gospod Abraham jezdil na konju v Poljansko dolino, ko ga je napadel medved. Njegov zamorski služabnik je zverino pokončal, v zahvalo pa mu je škof obljubil, da bo poskrbel, da ga bo zaradi pogumnega dejanja pomnilo še mnogo rodov. Tako je zamorec s krono postal simbol freisinške škofije, posledično pa tudi Škofje Loke in dolenjskega Klevevža, ki sta bila v lasti freisinških škofov. |
