Letos je podaljšana jesen povzročila zamik vstopa rastlin v obdobje zimskega mirovanja ali dormance. Takrat rastlina ne raste ali je rast zelo upočasnjena, ker imajo zmanjšano metabolno aktivnost, kar jim omogoča preživeti v neugodnih rastnih razmerah. To velja za liste in popke vedno zelenih rastlin pozimi in semena večine rastlin v mrzlem podnebju.
Listje odpade novembra
Krajšanje dneva in nižanje temperatur jeseni omogočita tvorbo ločilnega tkiva. Če vsi procesi v rastlini nemoteno potekajo, listje odpade novembra oziroma v prvih dneh decembra.
Letos je splošno odpadanje listja potekalo prej kot običajno pri vrstah, ki zaznamujejo pravo jesen, to je pri lipi in lipovcu, zaradi ohladitev v sredini oktobra. Pri bukvi in brezi, ki običajno pozneje odvrže liste, pa se je odpadanje zaradi toplega vremena začelo do 10 dni pozneje kot navadno.
Na sredini novembra je vetrovno vreme oklestilo še zadnja listopadna drevesa. Toplo vreme pa je ponekod povzročilo jesensko cvetenje rastlin, kot so forzicija, teloh ali kostanj. Podaljšano toplo vreme je še vedno ohranjalo aktivnost žuželk.
Priprave sadnega drevja na mirovanje
Obdobje mirovanja sadnih dreves je razdeljeno na dve glavni fazi: fiziološko in ekološko. Po obdobju priprave jeseni sledi globoko zimsko fiziološko mirovanje. Traja do dva meseca, rastline pa so takrat najbolj odporne proti nizkim temperaturam zraka in prenesejo tudi do –40 °C.
Na to obdobje ne moremo vplivati in v njem ne moremo izzvati vegetacije, tudi če zagotovimo rastlini najugodnejše razmere za rast. S fiziološkega stališča je najpomembnejše, ker daje osnovo za normalno rast in razvoj drevesa v naslednjem vegetacijskem obdobju.
Po pretečenem globokem mirovanju nastopi obdobje ekološkega mirovanja, ki se začne glede na temperaturo in značilnosti posameznih sadnih vrst in sort. Zaključi se z brstenjem marca.
Pomen zimskega mirovanja je velik, saj vpliva na diferenciacijo brstov. Če zaradi vremenskih razmer preneha, je ovirana tudi diferenciacija brstov, ki se kaže s slabim cvetenjem, olistanostjo drevesa ali neoplojenimi cvetovi.
Dolžina vegetacijske sezone
V agrometeorologiji vegetacijsko obdobje določamo z dosegom spomladanskega in jesenskega temperaturnega praga.
Spomladanski je prvi dan vsaj 6 dni dolgega obdobja s temperaturo zraka nad izbrano temperaturo v spomladanskem obdobju leta, po katerem povprečna dnevna temperatura zraka najmanj 6 zaporednih dni ni več nižja od izbrane temperature.
Jesenski pa je začetni dan obdobja, ko je povprečna dnevna temperatura zraka vsaj 6 zaporednih dni nižja od izbrane temperature. Pri sadnem drevju je to prag 5 °C.
Letos še ni bil presežen, kar pomeni, da vegetacijsko obdobje »uradno« še ni zaključeno. Verjetno se bo jesenski prag 5 °C pojavil, ko se bo ohladilo v zadnji dekadi novembra.
Škodljivo preobilno gnojenje
Kjer rast zaradi različnih vzrokov ni bila pravočasno zaključena, se je listje v sadovnjakih v letošnji jeseni dlje zadržalo na drevesih. Najpogostejši vzroki za podaljšano rast so pozno ali preobilno gnojenje, neprilagojeno dodajanje vode, poletno odpadanje listja zaradi temperaturnega in sušnega šoka, premočna poletna rez ter poškodbe zaradi toče, bolezni in škodljivcev.
Kaj postorimo konec novembra
• Zaščitimo drevesa pred mrazom in divjadjo.
• Pripravimo ptičje krmilnice.
Napoved
V sredo popoldne se bo od zahoda postopno povsod pooblačilo. V četrtek bo v zahodni Sloveniji deloma jasno, drugod pretežno oblačno. Predvsem v južnih krajih bo morda občasno rahlo snežilo. Pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja.
V višinah se bo nad večjim delom Evrope sprva še zadrževal hladen zrak. V četrtek bo nad osrednjim Sredozemljem in južnim Balkanom nastal nov ciklon, ki se bo nato v petek predvidoma pomikal proti Črnemu morju. Od sobote naprej bomo prišli pod vpliv severozahodnih višinskih vetrov. Na začetku prihodnjega tedna bo mraz v višinah popuščal. V petek bo pri nas pretežno oblačno, a večinoma suho vreme. Več jasnine bo na Primorskem. Tam bo pihala burja, drugod pa severovzhodni veter. Podobno bo tudi v soboto, le veter bo oslabel. Suho vreme se bo predvidoma nadaljevalo vse do sredine prihodnjega tedna. Ker se bo v višinah otoplilo, bo po nižinah postopno več megle. |
Do nedelje je na Vojskem zapadlo 42 cm, na Voglu 30, na Katarini 20, v Kočevju 16, v Novem mestu 13, v Ratečah in Črnomlju pa 12 cm snega. Ponedeljkovo jutro je bilo hladno, v alpskih dolinah je bilo najhladneje in sicer v Ratečah -8,2 °C, v Lescah -5,1 °C. V v visokogorju pa so temperature padle na -14,4 °C. Hladno je bilo tudi drugod po Sloveniji: v Postojni -2,6 °C, - 3,0 °C v Črnomlju , -3,2 °C v Kočevju, v Ljubljani -0,6 °C, v Murska Soboti -1,1, v Novem mestu -0,9°C. Najtopleje je bilo na Obali, kjer je bilo v Portorož -0,1 °C, na Goriškem -1,8°C. 24. november 1988 Ponovno zelo hladen novembrski dan, jutro je bilo marsikje po nižinah najhladnejše po letu 1950. V Celju se je ohladilo do –19,4 °C, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu do –19,2 °C, v Volčjem Potoku pri Kamniku do –18,0 °C, v Murski Soboti do –16,6 °C, v Novem mestu do –15,1 °C, v Ljubljani do –14,5 °C in v Tolminu do –10,3 °C. |