Zdravniki so odločili. Belo zbornico bo namesto dosedanjega predsednika Andreja Možine poslej vodila Zdenka Čebašek Travnik; glasovalcev je bilo 5474, za pičlih 86 se je tehtnica prevesila v prid eks varuhinji človekovih pravic. Vsaj po slišanem in videnem v soočenjih obeh kandidatov dobra izbira. Da razni bavčarji ne bodo več v žepih nosili zdravniškega potrdila, ki jim bo omogočalo večerno igranje košarke in celodnevne jage po kočevskih gozdovih, prepovedovalo pa obisk Doba in služenje pravnomočno dodeljene zaporne kazni.
Če kaj, zdravniki potrebujejo samoočiščenje. Drži, da opravljajo enega najbolj cenjenih poklicev na svetu. Cenimo jih, ker nas rešujejo pred gospo matildo in njeno koso. Ker odločajo o življenju in smrti, o daljšem ali krajšem življenju, lepšem ali malo manj lepem, o nečem, kar je za slehernega med nami enkratno in neponovljivo. Dohtarji pa tudi grešijo. Dokazano! Že zato bi se morali sprijazniti s spoznanjem, da jih imamo pravico deliti na sijajne, odlične, dobre, manj dobre in slabe. Tu pa se zatakne. Spomnimo se le ledeno hladne zdravniške kraljice Gordane Živčec Kalan, s kakšno zavzetostjo je branila beli ceh celo v primeru smrti malega Bora Nekrepa. Otrok na pragu življenja je moral umreti, ker v mariborskem kliničnem centru niso bili kos svoji vlogi in nalogam. Bor je umrl zaradi dokazane zdravniške napake, Kalanovi pa je bilo več do neomadeževane beline zdravniške halje. Ki je bila sveta tudi njenemu nasledniku Andreju Možini, sicer ne bi tako odločno vzel v bran Marjete Zorc, zdravnice, ki je Igorja Bavčarja rešila prestajanja sedemletne zaporne kazni.
Zdenko Čebašek Travnik čaka veliko dela. Njeno najpomembnejše opravilo bo zdravnikom vrniti spoštovanje. Pot do njega sta resnica in zavedanje, da tolerance do dohtarjev praktično ni. Politik lahko mirne duše zafura državo, a mu ne bodo podrli spomenikov, tudi novinarji tu in tam v zmoti zapišemo kakšno neresnico, jutri bomo resnico, še tako dobremu kuharju se kdaj kaj prismodi, a od tega se ne umira. Ko stori kaj narobe zdravnik, so posledice lahko usodne. Omilijo jih lahko le tri udejanjene besede: odgovornost, strokovnost, požrtvovalnost. Če bomo z njimi prepoznali slovenske dohtarje, bodo ne le cenjeni, postali bodo tudi spoštovani. Še tako dobremu kuharju se kdaj kaj prismodi, a od tega se ne umira.