LJUBLJANA – Če bi se Nemčija odločila za bolj restriktivne ukrepe na svojih mejah, bi temu najverjetneje sledile tudi avstrijske in madžarske oblasti. Migracijski tok bi se obrnil proti Sloveniji, dnevno bi v našo državo lahko prišlo od 4500 do skoraj 8000 oseb, so danes ugotovili na Svetu za nacionalno varnost, ki ga vodi premier Miro Cerar. Zapisali so, da pri pristojni resorji spremljajo migracije, ki potekajo na poti prek Balkana v zahodno Evropo. Predstavili so ocene in napovedi mogočih dogajanj v prihodnje, iz katerih izhaja, da v regiji še vedno veliko število migrantov želi pot nadaljevati proti ciljem v zahodni Evropi. Ni izključena možnost, da bo njihova tranzicijska pot tekla skozi Republiko Slovenijo. Ob tem je ponovno mogoče pričakovati številne dnevne prehode meje, celo bistveno obsežnejše, kot so bili v prvem valu. Pomemben dejavnik pri tem bodo zlasti razmere v Nemčiji.
Stanje: pripravljenost
Svet za nacionalno varnost (SNAV) je na današnji seji obravnaval poročilo o opravljenih aktivnostih ob prihodu migrantov na ozemlje Republike Slovenije v septembru in oktobru 2015. Predstavljena so bila poročila o izvedenih nalogah ministrstva za notranje zadeve, policije, uprave za zaščito in reševanje ter civilne zaščite, vojske, ministrstva za zdravje in Sove. Poročila so zajemala sprejem in nameščanje različnih kategorij in vrst migrantov, pripravo sprejemnih centrov, namestitvenih kapacitet, organizacijo ter izvajanje zdravstvene oskrbe migrantov in trenutne aktivnosti z namenom povečevanja namestitvenih kapacitet.
V vseh sprejemnih in namestitvenih centrih se trenutno vzdržuje stanje pripravljenosti, zato se v njih opravljajo nujna dela, ki so potrebna za izboljšanje pogojev za bivanje in delo v njih.
Nadzor zunanjih meja
Glede na letni čas bo pot migrantov marsikje otežena zaradi vremenskih razmer – mraz, dež, morebiten zgodnji sneg. Republika Slovenija razpolaga z že pripravljenimi nastanitvenimi centri, kapaciteto teh pa bo zaradi predvidenih neugodnih vremenskih razmer treba povečati predvsem v zidanih objektih. Pri teh prizadevanjih so do zdaj pomembno prispevale občine. Na njihovo sodelovanje računajo tudi v prihodnje.
Slovenija bo tudi v okviru zasedanja Evropskega sveta konec tega tedna predstavila svojo pripravljenost na solidarnost, humanitarnost in zagovarjala potrebo po poenotenju pristopa držav članic EU do sodobnih migracijskih problemov. Za vse države članice je pomembna čimprejšnja implementacija že sprejetih dogovorov, tako z izrednega septembrskega zasedanja kot z nedavne konference o migracijah na t. i. zahodnobalkanski poti. Pozornost je treba usmeriti k razpravljanju o nadzoru zunanjih meja, vzpostavljanju t. i. sprejemnih točk (hotspots), sodelovanju z državami izvora in tranzita ter politiki vračanja. Slovenija bo tudi v prihodnje podpirala prizadevanja držav članic pri nadzoru zunanjih in schengenskih meja ter v njih sodelovala.
