Švercali jahte in kradli državi, med njimi tudi Čepin

KOPER, LJUBLJANA – Koprski kriminalisti so zaradi nečednosti pri nakupih pregrešno dragih plovil že pred štirimi leti kazensko ovadili kar 18 ljudi, pred kratkim pa je bila proti deveterici pravnomočno uvedena sodna preiskava. V javnosti najbolj razvpiti med domnevnimi grešniki so Rok Furlan z vzdevkom Tyson, Aleš Čepin in Andrej Jeršič.

Furlan je propadli kralj betona (bil je celo glavni dobavitelj tega materiala za ljubljanski stadion Stožice). V javnosti se je to ime prvič pojavilo pred slabim desetletjem, ko se je ustrelil njegov poslovni partner Jure Grošelj, s katerim naj bi obvladovala kar precej slovenskih betonarn in kamnolomov. Tudi Čepin je podjetnik, nekoč se je pohvalil, da je v časih, ko je posel z avtomobili še cvetel, zaslužil pravo bogastvo, potem se je znašel na seznamu davčnih dolžnikov, povrhu pa ima še to smolo, da ga večina pozna le po tem, da je nekdanji mož starlete Urške Čepin. Jeršiča je med znane Slovence lansiral nakup super razkošnega stanovanja v Miamiju, za katero je pri šele 36 letih že bil zmožen plačati dva milijona dolarjev, prodal pa mu ga je nihče drug kot slovenski zet in morda bodoči predsednik ZDA Donald Trump. Sicer je že nastopal v podobnih zgodbah, kot je koprska; zaradi utaje 2,043.016 evrov davkov pri obračunu DDV in davka na motorna vozila je bil namreč obsojen na štiri leta in deset mesecev zapora.

Očetu, materi, bratrancu, Fincu

Poleg 47-letnega Tysona iz Brezovice pri Ljubljani, leto mlajšega Ljubljančana Čepina in 44-letnega Jeršiča iz Leskovca pri Krškem je preiskovalna sodnica koprskega okrožnega sodišča Tatjana Cvetičanin uvedla preiskavo še proti Jeršičevemu 69-letnemu očetu Jožefu, 50-letnemu Perničanu Wernerju Potežu, 37-letnemu Bojanu Vodebu iz Lesičnega, 32-letnemu Petru Oprešniku iz Stranic, 38-letnemu Primožu Bradešku iz Podgorja pri Kamniku in 38-letnemu Tomažu Vašu iz Žalca.

V za zdaj še domnevni kriminalni združbi naj bi bile vloge razdeljene tako: Furlan, Čepin, Potež ter oba Jeršičeva naj bi se pri dobaviteljih oziroma prodajalcih predstavljali kot kupci in se dogovarjali za formalno prodajo luksuznih plovil tujim družbam, te pa naj bi plovila dobavljale slovenskima podjetjema Europrojekt in Sap komerc. Preostali naj bi bili njihovi pomagači, da so lahko prek Europrojekta in Sap komerca goljufali dacarje. Bradeško in Oprešnik naj bi bila direktorja teh v resnici slamnatih podjetij, ustanovljenih le za utajevanje davkov, pa še to le na papirju, vse vajeti naj bi namreč v rokah imela oba Jeršičeva. Prikazovali so, da so plovila namenjena komercialni rabi, zaradi česar so bila oproščena plačila DDV, v resnici pa naj bi jih kupovali zase ali za svoje sorodnike.

Med letoma 2005 in 2007 naj bi tako uvozili šest superluksuznih in na stotisoče evrov vrednih plovil, skupna vrednost posla naj bi bila tri milijone in pol evrov, vendar pa naj bi na carinskem uradu v Kopru z lažnimi listinami dosegli, da so carini v prosti promet spustili ta plovila brez plačila DDV, s tem pa utajili za 634.443 evrov.

Po trditvah preiskovalcev zločinov je Bradeško kot direktor Europrojekta v dokumentaciji zavedel, da to podjetje za neko švicarsko družbo kupuje jahto Atlantis 47 za komercialne namene, v resnici pa je bilo dobavljeno Potežu oziroma njegovemu očetu (zaradi neplačila DDV so slovenski proračun oškodovali za 84.518,90 evra). Podobna zgodba z lažjo o komercialnih namenih in zaradi tega oprostitve plačila DDV se je dogajala tudi pri jahti Sea Ray 425, plovilo je pristalo v rokah bratranca Andreja Jeršiča, neplačani DDV pa je bil 68.379,05 evra.

Še en Sea Ray 425 so uvozili prek drugega missing traderja, torej Sap komerca, katerega direktor je bil Oprešnik, Vaš in Vodeb pa sta bila pomočnika pri ustanovitvi te družbe. Čepinova mati je naposled prišla do plovila precej ceneje, saj ji ni bilo treba plačati DDV, ki bi bil v tem primeru 62.076,84 evra. Ko so Grosupeljčanki Mojci Kastelec nabavljali Azimut 55, ni bilo plačanega 143.955,35 evra DDV. Sap komerc je sodeloval tudi pri uvozu jahte Princess V58. Oče osumljenega Furlana je do luksuznega plovila prišel 174 tisočakov ceneje. Azimut 43S pa so Fincu Tuukiju Savisalu dostavili brez plačanega DDV v višini 101.513,20 evra.

Za avto kliči Sap komerce

Kdo ve, koliko podobnih črnih uvozov plovil v Slovenijo se je v resnici zgodilo. A nekateri junaki iz te zgodbe so se očitno ukvarjali tudi z avtomobili, z njimi preslepili davčni organ, posli pa naj bi potekali prek Sap komerca. Na kazenskem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča je že spomladi stekel postopek, tožilstvo Oprešnika, Vaša, Vodeba, starejšega Jeršiča in Stanislava Hrena preganja ravno zaradi kaznivega dejanja utaje finančnih obveznosti, zagrožena je kazen do osem let zapora.

Konec julija 2007 naj bi tako Oprešnik oddal obračun DDV za junij, v katerem ni upošteval prodaje vozil porsche cayenne S, mercedes benz S320 in ferrari 612 scaglietti, s čimer se je Sap komerc izognil plačilu DDV v višini 67.950 evrov. Septembra tega leta je oddal obračun DDV za julij, v katerem ni upošteval prodaje osmih vozil, in sicer mercedes benz CL63 AMG, štiri BMW X5, toyota corolla, WV multivan in vlečno vozilo mercedes benz actros, s čimer se je Sap komerc izognil plačilu DDV v višini 107.753 evrov. Da bi se izognil plačilu davka na motorna vozila (DMV), ni za teh osem vozil prijavil niti podatkov o uvozu iz drugih držav članic EU oziroma ni oddal obračunov za DMV, s čimer se je Sap komerc izognil tudi plačilu 69.571 evrov DMV.

Tako kot v primeru plovil pa naj bi bil tudi v teh zgodbah Oprešnik le nekakšen podizvajalec. Iskanje in nakup avtomobilov po Evropi naj bi namreč organiziral Vodeb, za poslovanje pa je Vašu dajal navodila, ki jih je ta naprej posredoval Oprešniku. Tako naj bi Vaš Oprešnika napeljal, da je konec septembra 2006 podpisal dokumentacijo, s katero je postal lastnik podjetja Sap Komerc. Vaš je Oprešniku prenesel tudi navodila glede nabave in prodaje avtomobilov, izpolnjevanja obrazcev, izstavitve dokumentacije, dvigovanja gotovine in podobno. Dokumentacijo za uvoz in prodajo vozil je po navodilih Vodeba urejal tudi Hren, podobno je počel Jožef Jeršič, ki je uredil tudi dokumentacijo, s katero je Oprešnik postal direktor družbe Sap Komerc.