Sočasno s prvim ledenim možem se je hladna fronta od severozahoda spuščala proti Sredozemlju. Prinesla je občutno poslabšanje. Noč na nedeljo je bila še hladnejša, najnižje temperature zraka v notranjosti so bile le malo nad 5 °C. Noč na ponedeljek je bila hladna. Živo srebro se je po nižinah Slovenije spustilo pod 5 °C, ob morju do okrog 10.
Nalivi so prinesli obilen dež, čez vikend je na Postojnskem in Gorenjskem padlo 50 mm, v osrednji Sloveniji okrog 40 mm dežja, tudi na Primorskem, Dolenjskem in Goriškem 30 mm, v severovzhodni Sloveniji pa 15 mm. Na Rogli je snežilo, zapadlo je pet cm snega. Hlad ledenih mož je povečeval še pogost veter. Intenziven dež je polegal žito in nepokošeno travo, marsikje je sprožal tudi erozijo.
Zofija popija
Še najbolj očitno je svoje delo opravila sveta Zofija, ki je v koledar vpisana na današnji dan in pomeni modrost. Po izročilu je bila Zofija vdova s tremi hčerkami. Zanimiva so njihova imena: Fides – vera, Spes – upanje in Karitas – ljubezen. Mati in hčerke naj bi pretrpele mučeniško smrt zaradi vere v Kristusa. To naj bi se po izročilu zgodilo pod vlado cesarja Decija okoli leta 250. Ime sv. Zofije pa je zapisano v katakombah. Danes velja za zavetnico vdov in za priprošnjico za rast poljskih pridelkov, s tem je zaznamovan današnji dan, ko je mokra, mrzla, uscana Zofka. Tudi zato, ker je v koledarju takoj po ledenih možeh (Pankracij, Servacij, Bonifacij, ki godujejo 12., 13. in 14. maja).
Nekoč je bilo v naših krajih ime Zofija ali Zofka mnogo pogostejše, danes pa jih, tudi Zoje, le še redko srečamo. Pokukali bomo k izvoru tega imena, v staro Grčijo. V grškem jeziku namreč sophia pomeni modrost. Iz nje izpeljana beseda filozofija (philein, ljubiti + sophia, modrost) ne pomeni torej nič drugega kot ljubezen do modrosti in Zofijin svet je potemtakem svet filozofije.
Pankracij, Servacij in Bonifacij
Ta čas ima zvezo z navadami in opravili na naših vrtovih. Ponekod so po Zofki sadili fižol, drugje so včasih dali šele po tem datumu rože na okna, včasih so smeli otroci na njen god prvič bosi iz hiše, ker je veljalo, da Zofija zemljo žegna. Čeprav nas lahko sonce maja že prav toplo greje, je po prvi pomladanski toploti še vedno nevarnost nenadne slane in pozebe. To se lahko zgodi v času, ko godujejo svetniki Pankracij, Servacij in Bonifacij, ledeni možje ali ledeni svetniki. Tako naj pred Zofkinim godom nikakor ne bi na prosto sadili za toploto občutljivega paradižnika pa tudi nekaterih drugih rastlin, kot so kumare, bučke, jajčevci in artičoke. Še posebno če na vrtu nimamo tople grede ali možnosti pokrivanja sadik, je bolje počakati. Tudi letos v izpostavljenih legah temperature zraka toploljubnim rastlinam niso bile po volji.
Pregovor o Zofiji, ki je značilen za Belo krajino, pravi Zofija, ki vino popija. To namiguje na skrb, da bo slaba letina grozdja oziroma slab pridelek vina, če bo na ta dan mokro.
O košnji in prežvekovanju
V zgodnjih razvojnih fazah (bilčenje, latenje) je kakovost mrve, v kateri prevladujejo trave, odlična. Preskrbo s hranilnimi snovmi v krmi postavljamo na prvo mesto. Mrva jih vsebuje veliko in tudi prebavljivost pri prežvekovalcih je odlična. Največje težave povzroča spravilo prvega odkosa. Treba je poudariti, da travinje prvega odkosa v zgodnjih razvojnih fazah vsebuje tudi največ vode. Zato ga je treba na čim primernejši način spraviti, da pridelamo kakovosten drugi odkos. Prvi odkos ravno zaradi vremenskih razmer navadno siliramo.
S staranjem trave se najbolj zmanjšuje prebavljivost surovih beljakovin, sledijo surove vlaknine, ogljikovi hidrati in maščobe. S staranjem travne ruše se povečuje delež surovih vlaknin v njej in zmanjšuje prebavljivost organskih snovi. Suho seno ali slama draži žleze slinavke krave v ustih, da izločajo slino.
Med žvečenjem suhega sena ali slame se izločajo velike količine sline, ki ima bazično pH-vrednost. Na vzdrževanje ustrezne pH-vrednosti vampa vpliva žvečenje suhega in dolgega sena ali slame. Zato se obilno izloča slina v ustih in je vsak zalogaj bogato pretopljen z njo. Krava, ki daje veliko mleka in normalno prežvekuje, izloča od 200 do 300 litrov sline na dan. V vampu je nujno potrebno optimalno vzdrževanje pH-vrednosti, ki naj bi bilo od 6,5 do 7.
Akacija pa cveti
Navadna robinija ali neprava akacija (Robinia pseudoacacia) je listopadno drevo iz družine metuljnic in uspeva tudi v Sloveniji. Njeni cvetovi so beli do rahlo rumenkasti, viseči, grozdaste oblike, močno dišeči in so užitni, v času cvetenja (od maja do junija) pa z močnim vonjem privabljajo veliko žuželk. Najprej je bila zasajena v vinorodnih krajih, kjer so jo vzljubili zaradi hitre rasti in trajnega lesa, kar sta odlični lastnosti za pripravo vinogradnega kolja. Tako največ akacije raste povsod tam, kjer so vinogradi. Podivjano raste tudi po gozdnih robovih, nasipih, obrežjih in v bližini naselij po vsej Sloveniji. Najbolj znana pasišča za čebele so na Goriškem, okoli Vipavske doline, na Vremskem polju in v Pomurju. Obsežnejša rastišča so še na vinorodnih območjih drugje po Sloveniji. Akacija najbolje medi v toplih krajih. Najboljši donosi so na Primorskem in v Pomurju, gričevja okoli Krške kotline pa ne zaostajajo dosti. V Sloveniji je mogoče izkoristiti tri akacijeve paše: najprej v nižjih legah Primorske, nato v višjih in pozneje še v Pomurju. Oplojeni cvetovi postanejo viseči usnjati stroki, polni semen, v vsakem jih je od 4 do 10, podobna so fižolu. Na območjih, ki jih je letos prizadela spomladanska pozeba, ni cvetov.
Napoved
V sredo bo pretežno oblačno in spet hladneje, občasno bo deževalo. Meja sneženja bo na okoli 700 m. Spet bo začela pihati burja. Proti večeru bodo padavine ponehale in od severozahoda se bo začelo jasniti. V četrtek bo dopoldne pretežno jasno, popoldne pa delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, nastale bodo posamezne krajevne plohe.
15. maj 1962
Končalo se je tridnevno obilno deževje v hribovitem delu zahodne in severne Slovenije. Do 7. ure je v 72 urah največ padavin padlo v Mrzli Rupi na Idrijskem, 233 mm, pri Domu na Komni so izmerili 228 mm, v Bovcu 189, na Planini pod Golico 158 in v Logarski Dolini 140.