LJUBLJANA – Kandidat za finančnega ministra Uroš Čufer je s predstavitvijo v državnem zboru (DZ) pokazal, da bo advokat oziroma zagovornik bank, ocenjuje nekdanji minister za finance Janez Šušteršič. Kot je dejal, Čufer ni ničesar povedal o tem, kdaj in na kakšen način se bodo reševale slabe terjatve, kritičen pa je tudi do ideje, da bi država reševala podjetja z neposrednim vstopom vanje.
Plus za zmanjševanje porabe in ne zvišanje davkov ...
Po Šušteršičevem mnenju je Čufer v današnji predstavitvi pred člani odbora za finance dovolj dobro poudaril zmanjševanje porabe in ne zvišanje davkov. Škoda se mu zdi le, da Čufer »ne razume« pomena pravil, ki omejujejo politike, pri čemer je nekdanji minister spomnil na predstavljeno stališče glede fiskalnega pravila.
... minus, ker bo advokat bank
Šušteršič pa večjo težavo vidi v tem, kar je kandidat za finančnega ministra v vladi Alenke Bratušek govoril o sanaciji bančnega sistema in zagonu gospodarstva. »Očitno je, da bo advokat bank. Toda glede na to, od kod prihaja, to niti ni čudno,« je ocenil Šušteršič.
Logika, da je za stanje v bankah krivo slabo gospodarsko stanje, namreč po njegovem prepričanju ne drži v celoti. Spomnil je, da imamo tudi banke, ki so krizo dobro preživele. A Čufer po Šušteršičevih besedah ni povedal ničesar o tem, kako in kdaj se bodo reševale slabe terjatve. Možnost, da bi država dokapitalizirala podjetja, je po njegovem mnenju zelo draga in pomeni, da bo država lastnica dobrih slovenskih podjetij tudi tam, kjer še ni.
Vstop države v podjetja ni rešitev
Veliko vprašanje je, ali bo država to znala upravljati in bo pripravljena iz podjetij lastniško izstopiti. Šušteršič o tem dvomi. Po njegovem prepričanju bi bilo boljše, da bi prek holdinga ali slabe banke v reševanje prezadolženih podjetij pritegnili zasebni kapital, ki bi v tem videl naložbo.
Da država neposredno vstopa v podjetja in jih rešuje, po Šušteršičevem mnenju ni prava pot, lahko pa je tudi zelo draga. Ta model se, kot je opozoril, doslej ni pokazal kot uspešen, pri čemer je kot primer navedel Cimos in Adrio.
Del krivde bi odvrnili od bančnega sistema
Šušteršič se boji, da gre pri tej ideji zlasti za namero, da se »del krivde odvrne od bančnega sistema. Pojavlja se vprašanje možnega konflikta interesov. Vprašanje je, ali bo nekdo, ki na ministrstvo za finance prestopa iz banke z največjimi težavami, banko reševal tako, kot je najboljše za davkoplačevalce, ali tako, kot je najboljše za banko,« je opozoril.
Spomnil je še, da se tudi Evropska komisija ne pogovarja z bankami, ampak s finančnim ministrstvom oz. ministrom, ki mora biti neodvisen od bank. Šušteršič tako izpostavlja vprašanje, ali bodo Čuferja v Bruslju obravnavali kot takšnega.
Kako bo Čufer zagotovil neodvisno presojo
Ob tem je opozoril, da ministrstvo za finance odloča tudi o tem, kam država nalaga depozite, ima pa tudi vlogo pri imenovanju nadzornih svetov in izvršnih direktorjev v slabi banki. »Vprašanje je, kako bo Čufer zagotovil neodvisno presojo. Treba bo zagotoviti, da bančniki ne bodo sami sebe reševali,« je dejal in poudaril, da na današnjem zaslišanju to sploh ni bilo izpostavljeno kot težava. »Če davkoplačevalci rešujejo banke, ne morejo imeti banke glavne besede pri tem, kako se bo to počelo,« je še prepričan.
Odbor za finance je današnjo Čuferjevo predstavitev sicer z devetimi glasovi za in petimi proti ocenil za ustrezno. DZ bo o listi ministrov glasoval predvidoma v sredo.
