LJUBLJANA – Današnja objava podatka o javnofinančnem primanjkljaju Slovenije v lanskem letu je ministra za finance Janeza Šušteršiča negativno presenetila. Ugotavlja, da v preteklih letih na področju konsolidacije javnih financ ni bilo storjeno praktično nič. Ob tem pričakuje, da bo informacija tudi v EU izzvala precej začudenja. Slovenija namreč po njegovih besedah že od začetka finančne in gospodarske krize, ko je ustvarila velik primanjkljaj, evropskim partnerjem obljublja, da ga bo zmanjšala.
Nujno je potrebno zmanjšati primanjkljaj
Spomnil je na zaveze iz programa stabilnosti, da naj bi primanjkljaj lani dosegel 5,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), letos naj bi upadel na 3,9 odstotka BDP, prihodnje leto pa zdrsnil pod mejo iz pakta o stabilnosti in rasti ter se ustavil pri 2,9 odstotka BDP. Statistični urad je danes sporočil, da je javnofinančni primanjkljaj lani po prvi oceni znašal 2,289 milijarde evrov oziroma 6,4 odstotka BDP, potem ko je predlani znašal 2,127 milijarde evrov oziroma šest odstotkov BDP.
»Današnji podatki kažejo, da v zadnjih treh letih ni bilo narejeno nič za uravnoteženje javnih financ, ravno nasprotno, primanjkljaj se je v iz leta v leto še povečeval. To seveda samo dodatno poudarja odgovornost, ki jo imamo, da že letos z zelo odločnimi ukrepi zmanjšamo primanjkljaj,« je podatke komentiral Šušteršič. Ob tem je znova opozoril, da mora Slovenija primanjkljaj zmanjšati ne le s 6,4 na 5,5 odstotka, ampak na tri odstotke BDP ali blizu te številke. »Le tako bomo prihodnje leto res lahko izpolnili cilj, ki je tudi naša zaveza do mednarodne skupnosti,« je prepričan. Minister dodaja, da mora Slovenija to storiti tudi zato, da je ne bo vsak nepredviden dogodek ponovno potisnil čez to mejo.
Ukrepi so nujni
Šušteršič zato meni, da so ukrepi za uravnoteženje javnih financ, ki jih je predlagala vlada, nujni. Izrednega pomena je po njegovih besedah tudi njihovo hitro sprejetje, saj bo podatek o velikem primanjkljaju prispeval k temu, da »nas bodo aprila ocenjevali zelo strogo in bodo na Slovenijo gledali kot na državo, ki do zdaj ni naredila nič za izpolnitev svojih obljub«. Za cilje stabilizacije javnih financ bodo morali veliko napora vložiti vlada, DZ in koalicija, veliko odgovornost pa nosijo tudi socialni partnerji, pravi minister. Prepričan je, da lahko ti z nekaterimi drugačnimi predlogi vladi pomagajo priti do paketa ukrepov, ki bi bil fiskalno vzdržen, a hkrati za njih bolj sprejemljiv.
»Tovrstni dogovor bi po mojem mnenju predstavljal zelo jasno sporočilo, da smo se v Sloveniji pripravljeni dogovoriti in sprejeti tudi ukrepe, ki so nujni, čeprav niso najbolj prijetni,« je zatrdil Šušteršič. Na finančnem ministrstvu so postregli tudi z nekaj opozorili glede mogočih nadaljnjih postopkov na ravni EU proti Sloveniji zaradi preseženega primanjkljaja. Evropska komisija bo tako v naslednjem mesecu dni ponovno ocenjevala, ali je Slovenija sprejela učinkovite ukrepe, da na verodostojen, učinkovit in trajen način odpravi javnofinančni primanjkljaj.
Ministra skrbi kazen
Ministrstvo opozarja, da bo komisija upoštevala le tiste ukrepe, ki jih bosta DZ in vlada že sprejela in katerih učinke bo lahko pravočasno ocenila. Predvideva, da bodo v Bruslju oceno slovenskih varčevalnih in reformnih ukrepov objavili 11. maja, in če bo komisija ocenila, da Slovenija prihodnje leto ne bo dosegla zmanjšanja primanjkljaja pod tri odstotke BDP na trajen in kredibilen način, bo članicam EU v sprejem predlagala sklep, da Slovenija ni sprejela učinkovitih ukrepov za odpravo preseženega primanjkljaja. Če kvalificirana večina članic ne bo proti temu sklepu, bodo proti Sloveniji lahko uvedene sankcije.
Te se po novih pravilih za javnofinančno disciplino uvajajo v treh fazah: najprej obrestni depozit v višini 0,2 odstotka BDP, če država ne izboljša ukrepanja, se ta spremeni v neobrestni depozit, če pa še naprej vztrajno krši pravila, ta depozit postane globa. To bi za Slovenijo pomenilo nekaj nad 70 milijonov evrov. Na ministrstvu sicer pravijo, da Slovenijo lahko doleti tudi podobna kazen, kot je nedavno Madžarsko. Gre za zamrznitev izplačila kohezijskih sredstev EU.
