LJUBLJANA – V slovenskih bankah je za približno šest milijard evrov slabih terjatev. Če bomo odlašali s sprejemom zakona o ukrepih za sanacijo bank, po katerem se bodo slabe terjatve prenesle na poseben sklad, bo ta čas po besedah finančnega ministra Janeza Šušteršiča izgubljen. Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec pa opozarja, da ne bi smeli hiteti.
Zakon daje državi pooblastila za prevzem poroštev
Predlog zakona o ukrepih države za krepitev stabilnosti bank danes obravnava odbor DZ za finance in monetarno politiko, že v petek pa ga bo po nujnem postopku sprejemal DZ na plenarni seji. »S sprejemom zakona se mudi, če odločanje preložimo, se v tem obdobju ne bo nič zgodilo in ta čas bo izgubljen,« je Šušteršič odgovoril na opozorila opozicijskih poslancev, da so osnutek zakona prejeli šele ta teden, poleg tega ga spremljajo številne pripombe, zato naj se obravnava nadaljuje tudi še prihodnji teden.
O stroških čiščenja bančnih bilanc je minister povedal, da je slabih terjatev v slovenskih bankah za šest milijard evrov, od tega v najbolj izpostavljenih bankah za tri do štiri milijarde evrov. Obravnavani zakon daje državi pooblastilo, da za prevzem teh terjatev izda do štiri milijarde evrov poroštev, vendar Šušteršič upa, da ta meja ne bo dosežena.
To pomeni povečanje javnega dolga za omenjeni znesek, kar obsega 10 odstotkov bruto domačega proizvoda, ne pa tudi povečanja primanjkljaja, je dejal Šušteršič.
Kranjc pravi, da ni razloga za hitenje
Po drugi strani sta tako guverner Banke Slovenije Marko Kranjec kot direktor Združenja bank Slovenije France Arhar pozvala, naj se s sprejemom zakona ne hiti. »Smiselno je o tem še razpravljati in se pozneje odločati, ne hiteti,« je dejal Kranjec. Nepremišljeno sprejete rešitve bi namreč pozneje lahko povzročile več problemov kot zdajšnja navidezna upočasnitev tega procesa, je dejal.
Ob tem je zanikal, da bi šlo za nasprotovanja med finančnim ministrstvom in centralno banko. »Želimo zakon, ki bo prispeval k boljšim rezultatom tako bančnega sektorja kot delovanja te nove družbe,« je dejal. Z zakonom se bo namreč ustanovila posebna družba, ki bo upravljala sklad, na katerega se bodo v zameno za obveznice z državnim poroštvom prenesle slabe terjatve iz bank. A Kranjec se boji, da »bomo ustvarili institucijo, ki ne bo upravljala, temveč delala čisto nekaj drugega«.
Vse banke v Sloveniji so trenutno solventne. Kapitalska ustreznost se sicer zmanjšuje in tendence niso dobre, vendar ni razloga za hitenje, je dejal Kranjec, ki je predlagani zakon označil za »masiven poseg v banke in strukturo lastništva«.
Kaj so vsa ta leta počeli nadzorniki?
S tem se je strinjal Arhar, ki je opozoril, da se s predlaganim zakonom ignorira zakon o bančništvu. V njem je namreč zapisano, kaj je treba storiti, če stvari ne funkcionirajo: kaj so dolžni storiti uprava, nadzorni svet in Banka Slovenije. Spomnil je, da je država izbirala ljudi v nadzorne svete, in vprašal, kaj so delali ti ljudje vsa ta leta. Zakon o bančništvu prav tako vsebuje določbo, ki banki nalaga izboljšanje postopkov za izterjavo slabih terjatev, »to pa je to«, je dodal.
Predlog zakona določa, da družba za upravljanje slabih terjatev ustanovi poseben sklad, ki ima možnost odkupa tistega premoženja bank, za katero se presodi, da je slabo – torej slabe terjatve bank in pripadajoče premoženje. To bo sklad izvajal tako, da bo bankam v zameno izročil obveznice z državnim poroštvom. Slabe terjatve se bodo po Šušteršičevih besedah ovrednotile po realni ekonomski ceni, o čemer pa je Kranjec podvomil.
