LJUBLJANA – Ker lani spomladi sprejeti zakon o preprečevanju zamud pri plačilih ni zmanjšal težav s plačilno nedisciplino, so na finančnem ministrstvu pripravili nekaj sprememb. Med drugim predlagajo uvedbo izvršnice – abstraktnega vrednostnega papirja, s katerim se dolžnik zaveže plačati dolgovani znesek. Tako naj bi pospešili poplačilo dolgov.
Predlog junija v obravnavo
Izvršnica je listina, ki vsebuje v evrih navedeno nepogojno denarno obveznost dolžnika, piše v predlogu novele zakona, objavljenega na spletnih straneh ministrstva za finance. Z njo daje podpisnik nepreklicno pooblastilo banki, da izplača sredstva z dolžnikovega računa, hkrati pa imetniku izvršnice omogoča, da se poplača iz sredstev na katerem koli računu dolžnika pri kateri koli banki.
Bistvo izvršnice je, da omogoča poplačilo brez sodnega nadzora upravičenosti. Tako se upošteva načelo »najprej plačaj in se nato pravdaj«, pojasnjujejo na finančnem ministrstvu ter dodajajo, da želijo s tem zmanjšati plačilno nedisciplino in zaščititi dolžnike. Predlog novele zakona bo do 17. junija v javni obravnavi.
Odpravljajo prepoved plačilnih rokov nad 120 dni
Podobno vlogo kot izvršnica ima sicer tudi menica, a med obema obstaja bistvena razlika. Medtem ko banka menice ni dolžna zadržati in je plačati, ko sredstva prispejo na dolžnikov račun, pa z namenom zaščite upnika to dolžnost vpeljuje izvršnica.
A da bo dolžnik vseeno užival primerno raven varnosti in zaščite pred zlorabami izvršnice, je v predlog novele zakona vgrajena določba, po kateri izvršnica nima pravnih učinkov, če ni vpisana v register pri Agenciji za javnopravne evidence in storitve (Ajpes). Ko bo plačana, se bo iz registra izbrisala.
Med predlaganimi novostmi so še odprava ureditve, po kateri so plačilni roki nad 120 dni prepovedani, na novo pa se določa najmanjši znesek, ki mora biti vpisan v obvezni večstranski pobot, in sicer v znesku 250 evrov. Povezanim družbam se v pobot ne bo treba prijavljati, saj gre za obveznosti, ki ne ogrožajo plačilne discipline.
